Skavti na patruljnem teku na Pokljuki 2014
Prva ekipa umika ranjenca (Avtor: Aleš Stražar)
Dogodek se imenuje Patruljni tek, ki smo se ga skavti v organizaciji Življenja v naravi udeležili že drugo leto zapored in se tako kosali z najbolje pripravljenimi ekipami slovenske vojske in policije ter ljubitelji iz vrst civilne zaščite.
Tekmovanje poteka z izvzetjem sestanka vodij in končnega zbora v sproščenem vzdušju, na vsakem koraku pa se čuti zdrav tekmovalni duh. Ekipe so sestavljene iz štirih članov, ki si morajo med seboj pomagati, spodbujati en drugega in skozi preizkušnje dihati kot eno.
Na začetku se ekipa spusti po klancu, kjer vsak od udeležencev poskuša pospraviti vseh pet svojih nabojev z malokalibersko puško v (pre)majhne tarče. Po prvem delu teka na turnih smučeh ekipo čaka met krogle (granate) v označen prostor, za tem pa prvi del »gverilskega« umika – 5 km teka s turnimi smučmi v hrib, veleslalomski spust, plazenje pod ovirami ter pešaški vzpon. Tekmovanje se za ženske ekipe (vsaj 3 ženske in max en moški) tu konča, moške ekipe pa se pogumno podajo še v ponovitev kroga, ki ga zaključijo z junaškim umikom ranjenca z akijem do varnega zavetja v cilju.
Na poti se pokaže vsa kolegialnost in ekipni duh, kjer ni prostora za individualizem in kjer je ekipa tako hitra, kot je hiter njen najšibkejši člen in tako ni malo prizorov, kako močnejši član ekipe v hrib nosi dvoje smuči, kako vsake toliko močnejši potisnejo šibkejšega naprej in kako vodje bodrijo svoje kolege.
Kljub temu pa je tek prepreden tudi s trenutki, ko si sam sredi bele strmine in se misli razblinijo, glava se sčisti in pljuča z veseljem zajamejo čist pokljuški zrak.
Na tekmovanju skavtske ekipe rušimo slabe predstave o »salonskih« skavtih, ki sicer znajo vrteti jezik, a niso videli narave od blizu, čeprav stalno o njej govorijo. Z udeležbo potrjujemo usposobljenost za premagovanje ovir in naporov ter pripravljenost, da udoben naslonjač kavča poleg vojske, policije in ostale civilne zaščite, tudi skavti kdaj zamenjamo za naporno, a razburljivo dogodivščino v naravi.
Patruljni tek se je sicer začel kot spomin na bitko Cankarjevega bataljona partizanov z Nemci med drugo svetovno vojno, ki je zgodovinsko gledano precej nehvaležna tema, ki buri duhove in razdvaja javnost. Vendar skavti s sedaj že redno udeležbo na Patruljnem teku izkazujemo prepričanje mlajših generaciij, da imamo dovolj ločevanja in da mora naša generacija preiti delitve, ki jih je prinesla druga svetovna vojna. Poleg tega dokazujemo, da smo sposobni opravljati naloge v razmerah, v katerih skrb zase ni najlažja stvar, da smo sposobni ekipnega duha in da znamo iz cone udobja.
Dogodek pa prinese tudi priložnost za gibanje v naravi, ki nikoli ne razočara s svojo raznovrstnostjo.
Lansko leto je šla na tekmovanje ena moška ekipa, letos dve, za drugo leto pa ciljamo na enako število moških ekip z dodatkom ene ženske ekipe. Punce, si upate?
