Recikliraj se!
Kraja zastave; Cerknica1 -> Škocjan-Turjak1.
zastava (Avtor: Martina Ilišinović)
Ne vem sicer kako bi začela, ampak odločila sem se, da se potrudim, da tole "spackam" skupaj, ker bi to naše doživetje delila tudi z vami.
Bil je 28.7.2009,se pravi torek ob kakšnih 5h popoldne, ko mi zazvoni telefon in presenečena ugotovim, da kliče skavtski bratec :P Začnemo se pogovarjati, da SMO za akcijo in GREMO napast tiste "skavtke k so v Begnah na taboru".
Kmalu se je zbrala ekipa in dobili smo se ob 11h nad taborom. S sabo smo imeli 10 paketov hrenovk (tistih, ki so v pakiranju po 10), krompir ter sok, pa kokto ter veliko vezic :P Počakali smo se,se malce ustalili ter nekako je prišlo do tega, da bo naše geslo RECIKLIRAJ SE,ko ukrademo začnemo kričat RECIKLIRAJ SE!! In to bo znak, da se vsi dobimo pri našem taborčku. Par nas je odšlo na ogled; do tabora je bilo treba čez vodo. Ker se nam ni ravno dalo iskati mostička, smo kar do kolen zagazili v tisto ledeno vodo. Pogledali smo kje je jambor in odšli nazaj po tisti ledeni vodi in čez tiste korenine, ki so se vedno nastavile tako, da se je kdo spotaknil.
Če se prav spomnim, smo se ob enih odločili za napad. Tabor smo obkrožili po skupinicah 2-3 ljudi. Jaz in Tomaž sva se odplazila po travi čisto v bližino jambora. Straža je svetila skoraj v naju in se drla: "Kje ste kradljivci zastave?" Midva sva se smejala, pogovarjala...pa se straža sploh ni odzvala. Odločila sva se za napad. Jaz sem ustala ter počaaasi stekla čez tabor. Straža je začela svetiti vame in kričala. Stekla sem v gozd, ta čas je Tomaž pograbil vse tri glavne zastave in jih nesel v naš taborček. Z Vrenkotom sta se začela dreti "recikliraj se!!" jaz pa sem lomastila po gozdu še glasneje kot medved, pa nihče ni šel za mano.
Šla sem nazaj in ponovili smo napad. Prišli smo v tabor, jaz sem šla v prvi šotor ter zadaj zavezala zadrgo z vezico. Bil je ženski šotor. Svetile so v platno ter se na glas odločale, če odprejo, ker je nekdo zadaj. Tomaž se je oglasil, da naj ne odprejo one pa: "Ja, res, NE odpret no." Midva sva se samo smejala. Ker nama je bila straža že res precej blizu, je Tomaž stekel nazaj. En stražar pa za njim. Jaz sem počakala nato pa mu sledila. Stražar ob ognju me skorajda ni opazil. Stekel je za mano, začela sem teči, ko pa sem zagledala, da se mi približujeta dva stražarja. Umaknila sem se v gozd ter se postavila ob drevo. Čez čas se mi je stražar približal na 5m, ko mi je spodrsnilo, šele takrat me je zagledal, obrnila sem se da bi zbežala, ko pa sem pred nosom videla le še deblo drevesa. Opala pa sem ujeta.
Odšla sem nazaj v naš tabor ter poročala. S Tomažem sva odšla nazaj v tabor ter straži nesla nekaj naših hrenovk ter krompir. Pogovarjala sva se s stražo ter se malo hecala. Mislim, da še vedno verjamejo da sva dvojajčna dvojčka. Jaz imam rojstni dan zadnjega decembra, on na prvega januarja. Pa samo 5 min razlike sva (ker pa je višinska razlika kar precejšna, so krivi geni). SMEH pač.
V tabor smo prihajali vsake 15min. Naslednji napad smo izvedli vsi, razen enega. Seveda so nas vse polovili, če pa smo skoraj stali ob jamboru. Stražo nam je uspelo tako zmesti, da smo na koncu pobrali še eno vodovo zastavico.
Zjutraj smo nazaj v tabor prišli s harmoniko ter vse zbudili. Res se je bilo težko zmeniti z njimi za odkupnino, vendar glavno je to, da smo sploh se. Res vsi utrujeni in zbiti smo odšli domov spat.
Tako sem to krajo videla s svoje strani. (:
zastava (Avtor: Martina Ilišinović)
Bil je 28.7.2009,se pravi torek ob kakšnih 5h popoldne, ko mi zazvoni telefon in presenečena ugotovim, da kliče skavtski bratec :P Začnemo se pogovarjati, da SMO za akcijo in GREMO napast tiste "skavtke k so v Begnah na taboru".
Kmalu se je zbrala ekipa in dobili smo se ob 11h nad taborom. S sabo smo imeli 10 paketov hrenovk (tistih, ki so v pakiranju po 10), krompir ter sok, pa kokto ter veliko vezic :P Počakali smo se,se malce ustalili ter nekako je prišlo do tega, da bo naše geslo RECIKLIRAJ SE,ko ukrademo začnemo kričat RECIKLIRAJ SE!! In to bo znak, da se vsi dobimo pri našem taborčku. Par nas je odšlo na ogled; do tabora je bilo treba čez vodo. Ker se nam ni ravno dalo iskati mostička, smo kar do kolen zagazili v tisto ledeno vodo. Pogledali smo kje je jambor in odšli nazaj po tisti ledeni vodi in čez tiste korenine, ki so se vedno nastavile tako, da se je kdo spotaknil.
Če se prav spomnim, smo se ob enih odločili za napad. Tabor smo obkrožili po skupinicah 2-3 ljudi. Jaz in Tomaž sva se odplazila po travi čisto v bližino jambora. Straža je svetila skoraj v naju in se drla: "Kje ste kradljivci zastave?" Midva sva se smejala, pogovarjala...pa se straža sploh ni odzvala. Odločila sva se za napad. Jaz sem ustala ter počaaasi stekla čez tabor. Straža je začela svetiti vame in kričala. Stekla sem v gozd, ta čas je Tomaž pograbil vse tri glavne zastave in jih nesel v naš taborček. Z Vrenkotom sta se začela dreti "recikliraj se!!" jaz pa sem lomastila po gozdu še glasneje kot medved, pa nihče ni šel za mano.
Šla sem nazaj in ponovili smo napad. Prišli smo v tabor, jaz sem šla v prvi šotor ter zadaj zavezala zadrgo z vezico. Bil je ženski šotor. Svetile so v platno ter se na glas odločale, če odprejo, ker je nekdo zadaj. Tomaž se je oglasil, da naj ne odprejo one pa: "Ja, res, NE odpret no." Midva sva se samo smejala. Ker nama je bila straža že res precej blizu, je Tomaž stekel nazaj. En stražar pa za njim. Jaz sem počakala nato pa mu sledila. Stražar ob ognju me skorajda ni opazil. Stekel je za mano, začela sem teči, ko pa sem zagledala, da se mi približujeta dva stražarja. Umaknila sem se v gozd ter se postavila ob drevo. Čez čas se mi je stražar približal na 5m, ko mi je spodrsnilo, šele takrat me je zagledal, obrnila sem se da bi zbežala, ko pa sem pred nosom videla le še deblo drevesa. Opala pa sem ujeta.
Odšla sem nazaj v naš tabor ter poročala. S Tomažem sva odšla nazaj v tabor ter straži nesla nekaj naših hrenovk ter krompir. Pogovarjala sva se s stražo ter se malo hecala. Mislim, da še vedno verjamejo da sva dvojajčna dvojčka. Jaz imam rojstni dan zadnjega decembra, on na prvega januarja. Pa samo 5 min razlike sva (ker pa je višinska razlika kar precejšna, so krivi geni). SMEH pač.
V tabor smo prihajali vsake 15min. Naslednji napad smo izvedli vsi, razen enega. Seveda so nas vse polovili, če pa smo skoraj stali ob jamboru. Stražo nam je uspelo tako zmesti, da smo na koncu pobrali še eno vodovo zastavico.
Zjutraj smo nazaj v tabor prišli s harmoniko ter vse zbudili. Res se je bilo težko zmeniti z njimi za odkupnino, vendar glavno je to, da smo sploh se. Res vsi utrujeni in zbiti smo odšli domov spat.
Tako sem to krajo videla s svoje strani. (:
