SkavtNET

Taborni ogenj (Avtor: Aleš Čerin)

Ker je tisto, kar doživiš sam, najbolj resnično, smo se starši konjiških skavtov odločili, da sprejmemo izziv in se odločili za skavtski tabor za starše. Prosili smo sicer za lepo vreme, pa se je Oče Stvarnik odločil, da moramo spoznati prave skavte, ki ne poznajo dobrega ali slabega vremena, ampak samo dobro ali slabo opremo.
V viharnem, mrzlem in deževnem vikendu, od 14. do 16. maja 2010, smo se prepustili skavtskim voditeljem in se podali v avanturo. Nihče ni vedel, kam se bomo odpeljali in tudi med seboj se še nismo poznali …

V župnijski hiši v Črešnjicah in v okoliškem gozdu smo najprej spoznavali Zgodbe iz džungle in se kot volčiči učili živeti v krdelu. Šli smo tudi k »skali posveta« in v temnem gozdu poiskali »bika«, ki smo ga potem s slastjo pojedli. Naslednji dan smo morali zapustiti varno okolje »džungle« in se napotiti v »človeško vas«, kjer so nas na lepi jasi ob gozdu pričakali šotori. Spoznavali smo življenje izvidnikov in s pomočjo Malega princa odkrivali človeške vrline. Dvignili smo jambor in zastave, si v gozdu skuhali kosilo, se naučili nekaj veščin, spoznavali življenje Baden Powlla in se neustrašno spoprijeli z izzivi na blatni »poti preživetja«. Ponoči na straži ni zmanjkalo dela, saj so nam kar več ur skušali krasti zastave. Pri kraji so seveda z največjim navdušenjem sodelovali naši otroci. Po neprespani noči v razmočenem in blatnem nedeljskem jutru pa nas je čakalo novo presenečenje. Dobili smo dodatni tovor v nahrbtnike: vse za preživetje kot popotniki. Po odlični razlagi, zakaj živeti kot skavt popotnik v skupini, smo se odpravili preko Konjiške gore proti Stranicam, Zrečam in točno ob 16. uri prispeli v Slovenske Konjice. Smer poti smo odkrivali sproti na orientacijskih točkah. Na cilju smo se srečali s svojimi otroki, ki so bili medtem v skavtskem varstvu v župnijskem domu.

Lepih občutkov, ki smo jih doživljali, se skoraj ne da opisati. Program je bil pripravljen izjemno skrbno, sodelovali so vsi konjiški voditelji. Ko smo opazovali složnost in energijo teh mladih voditeljev, smo se kljub slabemu vremenu počutili zelo varno in smo bili (vedno) pripravljeni na vse izzive. Čudili smo se tudi sami sebi, koliko zmoremo, kako smo iznajdljivi, kako lahko kljub mrazu, mokroti in neprespani noči kvalitetno preživimo. Prav tako smo se med seboj in z voditelji povezali, utrdili v dobrem in slabem ter se odločili, da skavtski duh ponesemo v svoje domove in okolje, kjer delamo. Vsa zahvala še enkrat skavtskim voditeljem za idejo in izvrstno izvedbo tabora za starše.