Postojnski klanovci na obali
Klan stega Postojna 1 se je letos odločil na potovalnem taboru prehoditi celotno slovensko obalo.
Slike s potovalnega tabora klana Postojna 1 - avgust 2007 (Avtor: Andrej Smerdu)
Z avtobusom smo se iz Postojne pripeljali do Lucije, od koder smo se najprej podali do Sečovelj.
Prvi dan je bila pot res krajša, kot bi vedeli, da bo dež. Smo pa dan izkoristili zato, da smo osvojili osnove skavtskega načrtovanja in skupaj osnovali nekaj delavnic. Uradno smo tudi začeli s taborjenjem z Bi-Pi-jem, strogo smo se držali njegovega dnevnega reda vse do konca tabora. Še najbolj striktni smo bili pri popoldanskem čaju, ki ga nismo zamudili niti za minuto. Sredi delavnic pa sta se nam pridružila še skrivnostna Konstantin in Mihaela.
Drugi dan smo pot nadaljevali do Strunjana. Seveda ne naravnost, ampak nekoliko bolj čez hribčke in dolince. Po poti smo spoznali in občudovali slovensko Istro. Zvečer sta se nam skrivnostna Konstantin in Mihaela preimenovala v Cirilo in Metoda. Odločili smo se, da postanemo njuni učenci in tudi mi širimo vero in dobre vrednote v našem prostoru.
Nedelja. Zarana, vstali smo že ob 5.30, smo se podali do prestolnice v Kopru, kjer smo prisostvovali sv. maši. S Cirilo in Metodom smo se podali do svetega očeta (beri škofa), kjer smo morali zagovarjati našo vero in službo. Njegov namestnik nas je toplo sprejel, potrdil našo vero in nam razkazal papeževo rezidenco (beri škofijo). Ker je bila nedelja, smo si po nedeljskem kosilu privoščili še sladoled in se šele v poznih popoldanskih urah, po čaju, odpravili do Škofij.
Ponedeljek: dan za služenje in dobro delo. Po urejanju zelenice okoli cerkve smo pomagali še domačinom pri flaširanju vina. Delo je bilo zanimivo, delovna vnema velika, dobra volja pa še večja. Po popoldanskem čaju smo se z avtobusom odpeljali do Trsta, k slovenskim skavtskim bratom v Italiji. Po večernem sprehodu in grobem spoznavanju Trsta je sledil zabavni večer. To je bil naš zadnji večer na taboru in kot izkušeni popotniki smo se znali zabavati na zelo preprost način z igrico pantomime, risanja in opazovanja.
Že je bil tu zadnji dan, ko nas je čakalo še pomembno delo. S Cirilo in Metodom smo kovali načrte in sklepali odločitve za naprej.
Na koncu pa še objemček in solza v slovo, nekoliko nostalgični a v srcu mirni in srečni smo se vrnili domov.
Naše popotovanje po slovenski obali je finančno podprla Občina Postojna.
Slike s potovalnega tabora klana Postojna 1 - avgust 2007 (Avtor: Andrej Smerdu)
Prvi dan je bila pot res krajša, kot bi vedeli, da bo dež. Smo pa dan izkoristili zato, da smo osvojili osnove skavtskega načrtovanja in skupaj osnovali nekaj delavnic. Uradno smo tudi začeli s taborjenjem z Bi-Pi-jem, strogo smo se držali njegovega dnevnega reda vse do konca tabora. Še najbolj striktni smo bili pri popoldanskem čaju, ki ga nismo zamudili niti za minuto. Sredi delavnic pa sta se nam pridružila še skrivnostna Konstantin in Mihaela.
Drugi dan smo pot nadaljevali do Strunjana. Seveda ne naravnost, ampak nekoliko bolj čez hribčke in dolince. Po poti smo spoznali in občudovali slovensko Istro. Zvečer sta se nam skrivnostna Konstantin in Mihaela preimenovala v Cirilo in Metoda. Odločili smo se, da postanemo njuni učenci in tudi mi širimo vero in dobre vrednote v našem prostoru.
Nedelja. Zarana, vstali smo že ob 5.30, smo se podali do prestolnice v Kopru, kjer smo prisostvovali sv. maši. S Cirilo in Metodom smo se podali do svetega očeta (beri škofa), kjer smo morali zagovarjati našo vero in službo. Njegov namestnik nas je toplo sprejel, potrdil našo vero in nam razkazal papeževo rezidenco (beri škofijo). Ker je bila nedelja, smo si po nedeljskem kosilu privoščili še sladoled in se šele v poznih popoldanskih urah, po čaju, odpravili do Škofij.
Ponedeljek: dan za služenje in dobro delo. Po urejanju zelenice okoli cerkve smo pomagali še domačinom pri flaširanju vina. Delo je bilo zanimivo, delovna vnema velika, dobra volja pa še večja. Po popoldanskem čaju smo se z avtobusom odpeljali do Trsta, k slovenskim skavtskim bratom v Italiji. Po večernem sprehodu in grobem spoznavanju Trsta je sledil zabavni večer. To je bil naš zadnji večer na taboru in kot izkušeni popotniki smo se znali zabavati na zelo preprost način z igrico pantomime, risanja in opazovanja.
Že je bil tu zadnji dan, ko nas je čakalo še pomembno delo. S Cirilo in Metodom smo kovali načrte in sklepali odločitve za naprej.
Na koncu pa še objemček in solza v slovo, nekoliko nostalgični a v srcu mirni in srečni smo se vrnili domov.
Naše popotovanje po slovenski obali je finančno podprla Občina Postojna.
+10
