Pa jo imamo
V Loški dolini je navada, da se za žegnanje zbere celo sorodstvo od blizu in daleč, ki se nato skupaj odpravijo v cerkev k maši. Duhovnem obroku sledi prava mala gostija, kjer je hrane toliko, da se naješ za tri dni naprej in štiri dni nazaj. Včasih pa celo namerno preskočiš zajtrk, da si do gostije že lepo pošteno lačen. Tako lakoto pa zastavah pa smo imeli tudi mi, ko smo se jih odpravili krast.
Kradljivci s plenom (Avtor: Jaka Špeh, Modri Jelen, Loška dolina 1)
Čreda treh jelenov - nepredvidljivi Blaž, hitri Damjan in modri Jaka, se je odpravila na Bloke, kjer je taborila četa stega Prebold-Polzela. Pripeljali smo se v bližino tabora, se primerno oblekli v kameleonske obleke in se odpravili zastavam naproti. Z varne razdalje smo začeli z opazovanjem kraja zločina. Razgledali smo si kje stojijo zastave, katera drevesa nudijo dobro kritje, kje stojijo šotori… Nato smo krenili bližje proti našemu cilju. Tu moram povedati, da človek občuti veliko mero adrenalina, ker ve, da ga straža lahko vsak trenutek odkrije. Upa samo, da stražarji nimajo tako ostrega sluha, s katerim bi mogoče slišali bitje njegovega srca, ki s polno paro razbija v prsnem košu.
Priplazili smo se do dobrih položajev zelo blizu jambora, kjer sta viseli zastavi. Nepredvidljivi se je skril za jelko, hitri si je našel manjši grmiček, ki ga je zakrival, modri pa se je »modro« skril malo dlje od akcije, da bi jo ob morebitnem razkrinkanju hitro ucrl na varno. Če je bilo to res »modro« dejanje ali pa samo boječnost presodite sami… Nepredvidljivi in hitri sta imela dober pregled nad celotnim taborom in kot smo izvedeli pozneje, ju čuvaj zastave ni opazil. Ugotovila sta, da je na straži samo eden. Torej bo moral ob menjavi straž, zbuditi naslednike in v tistem trenutku bodo zastave nezastražene.
Po napetih minutah čakanja na mrzli zemlji, je le napočil trenutek. Stražar je vstal in se odpravil proti šotorom zbudit zamenjavo. Nepredvidljivi je planil izza jelke k glavni zastavi, jo s skrbno ogretimi prsti snel ter jo popihal. Stražar je medtem tako vneto budil, da ga še opazil ni.
Hitri se je takrat odločil, da bo sunil stegovsko zastavo in skočil čez grmiček, vendar mu odvezovanje ni šlo najbolj od rok. Tedaj pa je stražar le opazil, da je v taboru vsiljivec. Hitri je v naglici zagrabil zastavo, a je v njegovi roki ostal le del nje. Stražar in hitri sta se pognala v tek in nato se je zgodilo nemogoče. Hitrega je stražar ujel. V njegov zagovor pa povejmo, da je hitri pred tem par ur ležal na golih tleh ves premočen in nato stekel v težkih gojzarjih. Pohvale je vreden tudi stražar, ker se je na lov za ubežnikom podal v samih nogavicah. To je prava skavtska predanost.
Pozorni bralec se bo seveda vprašal, kje pa je medtem tičal modri. Ta se je malo pred menjavo straž odločil, da bo zamenjal prostor in se poskusil priplaziti malce bližje taboru. Na sredi poti pa je videl nepredvidljivega, ki je tekel s pravkar ukradeno zastavo. Menil je, da bo za njim tekel stražar in je zato stekel na varno.
S tem je bila kraja zaključena. Zjutraj pa smo se dogovorili, da jim ukradeno zastavo vrnemo nazaj v zameno za našega ujetega člana in nevšečnostni zaradi raztrgane stegovske zastavice.
Tako se je končala še ena nova izkušnja, polna plazenja in adrenalina. Čreda jelenov je odšla domov v posteljo z nasmeškom na ustih, saj jim ni uspelo potešiti le lakote po zastavah, ampak so po zaslugi prijaznih članov čete, ki so jim ponudili tudi zajtrk, ublažili tudi čisto pravo lakoto.
Kradljivci s plenom (Avtor: Jaka Špeh, Modri Jelen, Loška dolina 1)
Priplazili smo se do dobrih položajev zelo blizu jambora, kjer sta viseli zastavi. Nepredvidljivi se je skril za jelko, hitri si je našel manjši grmiček, ki ga je zakrival, modri pa se je »modro« skril malo dlje od akcije, da bi jo ob morebitnem razkrinkanju hitro ucrl na varno. Če je bilo to res »modro« dejanje ali pa samo boječnost presodite sami… Nepredvidljivi in hitri sta imela dober pregled nad celotnim taborom in kot smo izvedeli pozneje, ju čuvaj zastave ni opazil. Ugotovila sta, da je na straži samo eden. Torej bo moral ob menjavi straž, zbuditi naslednike in v tistem trenutku bodo zastave nezastražene.
Po napetih minutah čakanja na mrzli zemlji, je le napočil trenutek. Stražar je vstal in se odpravil proti šotorom zbudit zamenjavo. Nepredvidljivi je planil izza jelke k glavni zastavi, jo s skrbno ogretimi prsti snel ter jo popihal. Stražar je medtem tako vneto budil, da ga še opazil ni.
Hitri se je takrat odločil, da bo sunil stegovsko zastavo in skočil čez grmiček, vendar mu odvezovanje ni šlo najbolj od rok. Tedaj pa je stražar le opazil, da je v taboru vsiljivec. Hitri je v naglici zagrabil zastavo, a je v njegovi roki ostal le del nje. Stražar in hitri sta se pognala v tek in nato se je zgodilo nemogoče. Hitrega je stražar ujel. V njegov zagovor pa povejmo, da je hitri pred tem par ur ležal na golih tleh ves premočen in nato stekel v težkih gojzarjih. Pohvale je vreden tudi stražar, ker se je na lov za ubežnikom podal v samih nogavicah. To je prava skavtska predanost.
Pozorni bralec se bo seveda vprašal, kje pa je medtem tičal modri. Ta se je malo pred menjavo straž odločil, da bo zamenjal prostor in se poskusil priplaziti malce bližje taboru. Na sredi poti pa je videl nepredvidljivega, ki je tekel s pravkar ukradeno zastavo. Menil je, da bo za njim tekel stražar in je zato stekel na varno.
S tem je bila kraja zaključena. Zjutraj pa smo se dogovorili, da jim ukradeno zastavo vrnemo nazaj v zameno za našega ujetega člana in nevšečnostni zaradi raztrgane stegovske zastavice.
Tako se je končala še ena nova izkušnja, polna plazenja in adrenalina. Čreda jelenov je odšla domov v posteljo z nasmeškom na ustih, saj jim ni uspelo potešiti le lakote po zastavah, ampak so po zaslugi prijaznih članov čete, ki so jim ponudili tudi zajtrk, ublažili tudi čisto pravo lakoto.
