OFR - Obični Fizični Radniki
Bližal se je Glej daleč in popotniki ter popotnice iz Maribora 1 smo se odločili, da se ga udeležimo kot člani tehnične ekipe.
tehnično osebje glej daleč. (Avtor: tehnično osebje glej daleč)
V Maribor je priromala novica da na vseslovenskem srečanju voditeljev iščejo tehnično osebje. Ker smo Mariborčani seveda carji in vsepovsod zraven, se nas je prijavilo kar sedem. V tabor smo zaradi obveznosti prihajali po intervalih. Dve popotnici sta bili na taboru že prvi dan. Štirje smo prišli z enodnevno zamudo. Zadnja pa je prišla še 2 dni za tem. Ker smo Mariborčani seveda Mariborčani, ni dolgo trajalo preden je nastal geto. To pa ne pomeni, da smo se zapiranli vanj. Hitro smo si iskali žrtve ki bi jih vključili v med nas.
Tehnična ekipa je bila dobro usklajena. Hitro smo se spoprijateljili in "zaštekali", tako da je delo bilo dosti lažje opravljati.
Prvih nekaj dni je minilo in postorili smo že skoraj vse kar smo morali. Postavili smo jedilnic, oder, jambor, kokosili travo... Tako da nam je za konces ostalo le še nekaj malenkosti. Seveda smo ob delu imeli nekaj preglavic, ampak smo probleme hitro odpravili in delali naprej.
Potem je pa prišla tista sreda, ko so v tabor prispeli voditelji. Naša naloga je bila usmerjat promet in pomagat voditeljem. Vsi smo nestrpno čakali 13. potovalno skupnost, v kateri so bili naši voditelji. Ko so prišli je naš geto dobesedno ponorel. Vsi smo ponovno dobili novo mero volje do dela. Tiste dni, ko so bili v taboru voditelji so potekale delavnice. Seveda smo se jih lahko udeležili tudi mi. Ker pa je tiste štiri dni ravno deževalo, smo včasih tudi raje ostali v taboru.
Voditelji so v soboto odšli in mi smo morali za njimi pospravit. Ta del je bil pa malo težji kot prvi teden. Zaradi dežja je bilo vse umazano in blatno. Vse je bilo prvo treba ščistit in umit. Členarji so nas malo namantrali, ampak v končni fazi je bilo vse lepo umito in zloženo. Les smo razžagali in odpeljali, potem pa smo še nasejali travo in odšli.
Zdaj je prišla nagrada za naš trud. Po tdveh tednih trdega dela se je kar prilegla. Šli smo se kopat v vodni park Atlantis. Tam smo se špricali, tunkali, smejali in seveda mogoče tudi kaj plavali. Ko je bilo zabave konec smo se vsi poslovili, objeli in odšli vsak svojo pot domov…
PS:
Samo to bi še dodal. Hvala bogu za motorko in vinkota (traktor)
tehnično osebje glej daleč. (Avtor: tehnično osebje glej daleč)
Tehnična ekipa je bila dobro usklajena. Hitro smo se spoprijateljili in "zaštekali", tako da je delo bilo dosti lažje opravljati.
Prvih nekaj dni je minilo in postorili smo že skoraj vse kar smo morali. Postavili smo jedilnic, oder, jambor, kokosili travo... Tako da nam je za konces ostalo le še nekaj malenkosti. Seveda smo ob delu imeli nekaj preglavic, ampak smo probleme hitro odpravili in delali naprej.
Potem je pa prišla tista sreda, ko so v tabor prispeli voditelji. Naša naloga je bila usmerjat promet in pomagat voditeljem. Vsi smo nestrpno čakali 13. potovalno skupnost, v kateri so bili naši voditelji. Ko so prišli je naš geto dobesedno ponorel. Vsi smo ponovno dobili novo mero volje do dela. Tiste dni, ko so bili v taboru voditelji so potekale delavnice. Seveda smo se jih lahko udeležili tudi mi. Ker pa je tiste štiri dni ravno deževalo, smo včasih tudi raje ostali v taboru.
Voditelji so v soboto odšli in mi smo morali za njimi pospravit. Ta del je bil pa malo težji kot prvi teden. Zaradi dežja je bilo vse umazano in blatno. Vse je bilo prvo treba ščistit in umit. Členarji so nas malo namantrali, ampak v končni fazi je bilo vse lepo umito in zloženo. Les smo razžagali in odpeljali, potem pa smo še nasejali travo in odšli.
Zdaj je prišla nagrada za naš trud. Po tdveh tednih trdega dela se je kar prilegla. Šli smo se kopat v vodni park Atlantis. Tam smo se špricali, tunkali, smejali in seveda mogoče tudi kaj plavali. Ko je bilo zabave konec smo se vsi poslovili, objeli in odšli vsak svojo pot domov…
PS:
Samo to bi še dodal. Hvala bogu za motorko in vinkota (traktor)
+5
