Nikoli več ne bomo jedli
V Postojnskem SKVO-ju smo se odločili, da ne bomo nikoli več jedli, zato smo se zbrali ob posebni priložnost na veliki četrtek.
Ko nas je že začelo zebsti in smo ugotovili, da pa nas je kar nas je, smo se počasi premaknili noter. Tam nas je čakal pogrnjena miza na njej pa svečke, za bolj mirno vzdušje. Ko smo se posedli je prišel med nas Jezus. Umil nam je roke (namesto nog). In začela se je večerja. Jedli smo veliko različen hrane od peteršilja, zelene pa do limone, jagnjeta. Zraven smo pili vino in jedli kruh. Pri takem vzdušju smo se počitili kot v nebesih. Kot da je Jezus res prisoten med nami.
Po končani večerji smo pospravili in pomili posodo, ter se odpravli proti cerkvi, kjer smo eno uro bdeli ob Jezusovem grobu.
Vendar pa smo si na koncu vendarle rekli, da pa kjub sklepu, da ne bomo več jedli, bomo s prehranjevenjem vseeno nadaljevali.
klečimo pri mizi (Avtor: Neža Žvokelj)
Večer se je že prevesal v dan, ko smo se SKVO počasi zbirali pred Brlogom. Da je bilo bolj zanimivo pa smo zraven povabili še klanovce.Ko nas je že začelo zebsti in smo ugotovili, da pa nas je kar nas je, smo se počasi premaknili noter. Tam nas je čakal pogrnjena miza na njej pa svečke, za bolj mirno vzdušje. Ko smo se posedli je prišel med nas Jezus. Umil nam je roke (namesto nog). In začela se je večerja. Jedli smo veliko različen hrane od peteršilja, zelene pa do limone, jagnjeta. Zraven smo pili vino in jedli kruh. Pri takem vzdušju smo se počitili kot v nebesih. Kot da je Jezus res prisoten med nami.
Po končani večerji smo pospravili in pomili posodo, ter se odpravli proti cerkvi, kjer smo eno uro bdeli ob Jezusovem grobu.
Vendar pa smo si na koncu vendarle rekli, da pa kjub sklepu, da ne bomo več jedli, bomo s prehranjevenjem vseeno nadaljevali.
+5