Ne spreglej!
Tabor smo začeli v Črnivcu, kjer smo doživeli Kekčev sprejem, voditelji so nas ogradili kot koze in nas potem ugrabili kljub prepovedi zapuščanja ograde. Vzeli so nam rutke in jih nadomestili z enobarvnimi zelenimi - potem smo jim bili menda veliko bolj všeč. :) Po navodilih smo si urezali pohodne palice in po okusni rižoti pešačili proti Radovljici. Tam smo se razdelili v skupine za osebno spremljanje in po teh skupinah vsak dan načrtovali tabor, srečanja, ter kateheze za veje VV, IV in PP.
Voditelji, ki so mnogo bolj izkušeni v igralskih vodah, so nam zaigrali prizore iz Kekčevega življenja. Tako imenovana Otrok 1 in Otrok 2 sta bila zelo razigrana, pridružila se jima je Mojca, nato Kekec in Rožle, dokler jim strašni Bedanec ni pokvaril veselja. Bedancu v resnici nihče ni zameril krute vloge, ker je odlično kuhal in nam z Mojco s kuhanjem polepšal vse dni.
Tekom tabora smo dobili zanimive naloge – uprizarjati smo morali skavtska srečanja ali sestanek s starši, vključevati čim več skavtskih metod, si izmišljevati igre za veseli večer, iti na potep in si v bližini Bleda najti prenočišče …
Spremljala nas je zgodba Baden-Powella, zgodba Kekca in zgodba, ki smo jo ustvarjali sami – zgodba razpoloženo preživetega tabora Pripravnika 2. Zadnji večer smo dolgo v noč peli, si pisali pisemčka, nekateri pa so se v tem času namočili v Bohinjskem jezeru.
Hvala našim voditeljem: Sari, Simonu, Domnu, Tjaši, Gregorju, Špeli, Ani in bratu Mateju za poučen in zabaven teden, ki so nam ga znali pričarati. Imajo dobre veze s Kekcem, kar se pozna v njihovi dobri volji; hej juhej!