KAKO UKRADEŠ LUNO
Tš pripravnik 2 (Avtor: )
Če je dobro kosilo na skavtih se najej in mačke se hitro razvadijo
Ko sem prišel na zborno mesto, je bilo tam nekaj poznanih obrazov, ostali pa so se mi tudi zdeli polni pričakovanj. Skoraj nihče ni zamudil, kot se za skavte spodobi. Za prvo temo smo izbrali kar bližnji travnik ob Velenjskem jezeru. Iz kartona smo sestavili “idealnega” skavtskega voditelja. Vesel sem bil, da je bil estetski vidik drugotnega pomena. Sledil je krst z vodo, kjer smo spoznali še dosihmal nepoznani del SVOD-a in Marja Krstnika, opa, našega DA (upam, da za voljo kratic ta članek berejo le skavti). Kot se spodobi so čoln veslali fantje, dekleta pa so se kot prave dame prevažale na drug breg. Vrnili smo se po enaki poti, vendar na drug travnik, kjer nas je že čakalo kosilo. Tu sem šele zvedel kako bomo prevažali vso hrano in izobraževalno gradivo, saj sem bil navajen iz potovalnih taborov, da smo vse nosili v ruzakih. Akoravno je bila to v začetku šala – “najejmo se, saj na skavtih nikoli ne veš, kdaj boš naslednjič (tako dobro) jedel”, se je izkazalo, da je bil to res najokusnejši obrok. Sledila je nekoliko daljša pot z zelo zanimivo razdelitvijo v skupine, prvo kleptomansko trofejo – muc Legenda, priboljški ob poti in sv. mašo v jami. Slednja je bila precej skrivnostna in prijetna izkušnja. Pričakovani dober spanec zaradi daljše poti nam je kratil že razvajeni Legenda.
Fižolova juha se poje tako vroča kot se skuha in risanke na skavtih
Super telovadba z gorskim tekačem in kolesarjem nam je dala nekaj energije, da smo po tipičnem skavtskem zajtrku nadaljevali pot. Ko smo imeli že vsi oblečene pelerine “raincoverje” na ruzakih je dež končno ponehal. In kmalu so se ob poti začeli pojavljati bonboni in krave. Ker pa seveda ne moremo imeti vsega, je izginil Legenda. Priznam, da sem ga nekoliko pogrešal, dasiravno mi je odvzel nekaj prepotrebnega spanca. Kateheze so bile vzorno izkopane, recimo v tunelu. DA nam je povedal nekaj dobrih argumentov za prostovoljstvo in žrtvovanje. Sledila je tema o vzgoji in nekaj bansov/iger. Ko so nam povedali, da bo 3 urna pavza za kosilo smo dobili oči podobne tistim iz risanke “Pussy in boots”. Nadaljevali smo po asfaltni poti, kar mi je bilo precej nevšečno, ampak žal ne prideš povsod po gozdu. Velika igra o Baden-Powellovem življenju je bilo res dobro pripravljena, predvsem pa z obsežnimi navodili. Vsi smo se v igro zelo vživeli, saj je šlo za hrano. Nekatere nas je prehitela noč, zato smo morali za preživetje goltati še vročo fižolovo juho. Zvečer pa nas je obiskal novinar Primorskih novic s precej zanimivo tematiko – pojavljanje skavtov in cerkve nasploh v medijih. Zbudil nam je nekaj zavesti o pripadnosti in pogumu do razširjanja naših prepričanj in poslanstva. Tokrat je bil spanec precej trden kar dokazujejo “zalimani” obrazi naslednjega dne.
Moj obesek za ključe je lahko rutka in pečena jabolka
Po jutranji budnici in zajtrku smo imeli temi, ki je vsekakor ne smemo podcenjevati - o starših. Kmalu zatem smo se odpravili na pot. Po začetni poti po gozdu z izrazitimi koreninami in prijetnem vonju po jeseni sem si obetal bolj skavtsko pot. Nadalnja pot ni bila niti podobna temu. Celo pot smo “gulili” obcestni asvalt – ja, res raje hodim po gozdnih poteh :). To turobno hojo je prekinil obisk pri Aniniih starih starših, ki so bili zelo gostoljubni. Postregla sta nam z domačimi specialitetami (sveže narejen jabolčni most in skutin namaz na domačem kruhu). Na pogledih skozi naselje so se nam pogledi ustavljali na okroglih jabolkah in porumenelih hruškah, tudi sliv ni manjkalo. Ali je vse skupaj ostalo pri pogledih, pa ni za v javnost. Sledila je ponovno dobro pripravljena kateheza - SVOD in DA so nam umili noge. Ja no, ne zgodi se ravno velikokrat da imaš na skavtih čiste noge oz. še manj, da ti jih umije kdo drug. Po pospravljanju drv pred dežjem je sledila skavtska metoda in skupinsko delo. Ponovno smo se razdelili v skupine (verjetno že petič), tokrat za potep. Akoravno so nas poslali na kraj, kjer ni bilo žive duše, smo nekemu gospodu in otroku (ki je rekel da ima tudi rutko in nam prinesel pokazat obesek za ključe) polepšali dan in našli skedenj za prenočitev. Zvečer smo obujali spomine iz čete in zakurili taborni ogenj. Pekli smo vse - od twista, hrenovk do jabolk in koruze. Všeč mi je bilo tudi to, da z ostalimi še nisem veliko govoril in smo se bolje spoznali/povezali. Zaspali smo ob vonju po svežem senu.
Phelps gladko do zmage in nova ekspedicija Nase
Naslednji dan smo vstali nekoliko preje, da ne bi slučajno zamudili in res smo prišli točno. Neka druga skupina pa je padla v manjšo zagato. Gostitelj jim je delo naložil zjutraj, čeprav je zvečer odklonil pomoč. Po temi o načrtovanju smo pot nadaljevali do jezera, kjer je sledila sprostitev. Voda je bila ravno prav čista za skavte in že so se začele odvijati aktivnosti. Tekma v plavanju (zmagal je seveda Phelps) , oblečeni kopalci, ne ravno kvaliteten stand-up in še mnogo več. Voda nas je dodobra izčrpala, zato smo malo težje sledili naslednji temi, ki je bila precej poglobljene narave. No ja, o izkopanih katehezah in doživljajskem cilju nekoliko težje razmišljaš. Program smo nadaljevali na travniku ob mogočnem lepem drevesu in malo manj prijazni sosedi in njenih “kužkih”. Kmalu se je stemnilo in čas je bil za izstrelitev raket iz piškotov, sadja, smetane, bonbonov in drugih stvareh, ki jih dekleta rada jedo zvečer (glej sliko). Ob izdelavi smo nadvse uživali, SVOD pa še bolj med prehranjevanjem. Sledil je še zabavni večer z zabavnimi igrami ob katerih smo se dodobra nasmejali. V igri “klofute” je pomočnik DA, torej bogoslovec, naključno dobil za držico skavta in ne skavtinje. Naučili smo se pa še super igre, ki nas je naučila, da se je za fanta/dekle treba pošteno potruditi. Tisti najbolj vztrajni so peli še dolgo v noč, da so kužki slajše zaspali.
Konec dober vse dobro in falanga z rutkami
Zjutraj smo po telovadbi in zajtrku kmalu začeli s temo. Delili smo tudi izkušnje in naše načrte za prihajajoče leto. Sledilo je še nekaj iger na temo skupinskega dela in odnosih v SKVO-ju. Pot nas je vodila do bolj urbaniziranih krajev, saj smo prispeli v Ravne na Koroškem. Ob cerkvi smo si skuhali dobre-dobre makarone in nadaljevali z sveto mašo v lokalni cerkvi. Sv. maša mi je bila precej všeč, saj je bila zelo svečana, kot se za zaključek spodobi. Na koncu smo vsi nazaj dobili svoje rutke in broško za spomin. SVOD nam je dal še skavtski pozdrav, mi pa smo jim naredili falango z rutkami za slovo. Mislim, da je bil odgovorni voditelj najbolj ganjen. Stežka smo se poslovili in odpravili razširjati skavtski duh vsak v svoj kraj. Poslavljanje je izgubilo nekaj čara s tem, da smo kontaktno listo dobili že po e-pošti in fantje nobeni punci nismo mogli reči za številko :). Kmalu smo se zopet srečali v Stični, sledi pa še preverba. Zdi se mi, da je bila to res kvalitetna izkušnja, vsekakor vredna mojega časa, ki ga velikokrat primanjkuje. Poleg tega pa sem spoznal veliko sovrstnikov s podobnimi ambicijami in nekaj izkušenih voditeljev, ki so pripravljeni z nasvetom pomagati, ko se nam bo v domačih stegih kaj zataknilo. Zdi se mi, da bom zaradi udeležbe na TŠ lahko veliko boljši četovodja.
