Na kol
Na sončno soboto, 13.10. leta Gospodovega 2007, se je na travniku pod Urhom v kup zbralo življe nekoč istega stega Lj-5 in Lj-4 z namenom, da se po daljšem času spet srečajo in se pomerijo v zelo čislani in sploh priljubljeni skavtski igri. Prišli so namreč na skavtski turnir v roverčku...
še fotgrafije dogodka (Avtor: Sara Stojan)
Klan lj-4 se je odločil, da bo poskusil organizirati turnir v tej lepi skavtski igri. Postavili smo jabor, naredili rovrčke in lovilne palice, začrtali igrišči in pripravili slastne palačinke ter opojno glasbo.
Torej, v soboto so se z namenom, da branijo ugled svojih stegov, zbrale vse veje: od volčičev do skvoja, z obeh strani Ljubljanice. Po uvodnem dvigu zastave, himni in slavnostnem nagovoru se je vnel boj za čast in slavo.
Za oko privlačna igra in visok tempo igranja, ki ga gojita oba stega, pa sta počasi izčrpavala igralce obeh strani. Zato je kot naročen prišel odmor v katerem smo lahko med seboj pokramljali izven igrišča, se spočili, nasmejali in zaužili enormne količine bolj, manj in nič namazanih palačink. Sledile so še zadnje odločilne tekme polne zdravega tekmovalnega duha in požrtvovalnosti.
Na koncu je s sedaj že znanim rezultatom slavil Štepanjc. Zaslugo gre v veliki meri pripisati domačemu terenu in seveda domačim sodnikom. Pokal, ki je poromal v roke gostov iz Fužin, pa je bil namenjen kot zahvala za sprejeto povabilo. In že je prišel čas, ko so po najmlajše prišli starši in smo si segli v roke ter z nasmehi na obrazih pomahali v pozdrav. Bila je to tudi zelo lepa izkušnja za naš klan saj smo ugotovili, da lahko pripravimo in izpeljemo projekt.
še fotgrafije dogodka (Avtor: Sara Stojan)
Torej, v soboto so se z namenom, da branijo ugled svojih stegov, zbrale vse veje: od volčičev do skvoja, z obeh strani Ljubljanice. Po uvodnem dvigu zastave, himni in slavnostnem nagovoru se je vnel boj za čast in slavo.
Za oko privlačna igra in visok tempo igranja, ki ga gojita oba stega, pa sta počasi izčrpavala igralce obeh strani. Zato je kot naročen prišel odmor v katerem smo lahko med seboj pokramljali izven igrišča, se spočili, nasmejali in zaužili enormne količine bolj, manj in nič namazanih palačink. Sledile so še zadnje odločilne tekme polne zdravega tekmovalnega duha in požrtvovalnosti.
Na koncu je s sedaj že znanim rezultatom slavil Štepanjc. Zaslugo gre v veliki meri pripisati domačemu terenu in seveda domačim sodnikom. Pokal, ki je poromal v roke gostov iz Fužin, pa je bil namenjen kot zahvala za sprejeto povabilo. In že je prišel čas, ko so po najmlajše prišli starši in smo si segli v roke ter z nasmehi na obrazih pomahali v pozdrav. Bila je to tudi zelo lepa izkušnja za naš klan saj smo ugotovili, da lahko pripravimo in izpeljemo projekt.
+6
