McMaček v McViteški vlogi
Klan McMaček, Moravče 1, se je 23.-26.2.2007 mudil na zimovanju na Bočni pri Gornjem Gradu.
Tema tabora: Viteštvo.
SMO PAČ LEPI (Avtor: Vlado Karažija + Nejc Koprivšek)
1.Dan:
Do sedme ure zvečer smo se, vsak po svoji poti, nakapali na Bočno. Seveda smo najprej povečerjali s postnim prismojenim mlečnim rižem. Potem je sledila zgodba o vitezu, namreč tema tabora je bila VITEŠTVO. Dogovorili smo se še glede pravil in potem je sledila predstavitev kraja nastanitve prek kviza.
Ker je bilo zunaj prav lepo, smo se odpravili na križev pot po okolici. Pozno zvečer pa je sledila še smeha polna igra, ki je potekala po enem izmed hodnikov hiše. Za igralne figure smo bili kar mi sami.
2.Dan:
Ob 7.uri smo vstali in po hitrem postopku temeljito potelovadili, saj to vitezi resnično znamo. Sledil je tipičen zajtrk: čaj, kruh, namazi. Po obilnem zajtrku pa predstavitev prve pomoči, ki pride prav ob poškodbi pri raznih bojih. Nato smo se odpravili ven na izdelavo lokov vseh velikosti. Te smo potem uporabili pri Viteških igrah, ki so bile sestavljene iz petih disciplin: Vitez stoj, Viteški boj, pikado, streljanje z lokom in streljanje z zračno puško. Seveda je potem sledilo kosilo, ker pač jest je pa le treba. Po kosilu pa malo lepotnega počitka in potem priprava ognja, na katerem smo po večerji še dodatno spekli piščanca in hrenovke. Zvečer so bili odigrane še Viteške zgodbe, kjer smo ustvarili prave like, sledila pa je še igra Lepo je biti bogat, kjer smo potalali kar 5 milijonov evrov... ni kaj smo pač bogat steg... Ampak to še ni bilo vse... Sledila je še duhovna poglobitev in dokončna izdelava listine klana, ki smo jo prek dneva zrisali na vrhnji del mize, ki je oz. bo v naši skavtski sobi. Nekateri pa smo še zmolili vse štiri dele rožnega venca in odšli spat malo pred 3. uro zjutraj.
3.Dan:
Malo pred 8.uro smo vstali in zunaj ob raznih igrah potelovadili. Sledil je zajtrk, potem pa priprava na mašo, pri kateri smo vestno sodelovali. Po maši je sledilo okusno viteško močno makaronasto kosilo, kateremu se je pridružil še tamkajšnji župnik, ki se je potem še poigral skupaj z nami pri igri Vislice. Nato smo se od njega poslovili, sami pa smo še prejeli male lesene ščite za na rutke. Okoli 17. ure pa smo se odpravili na žalost, kot vedno bi še ostali, domov.
SMO PAČ LEPI (Avtor: Vlado Karažija + Nejc Koprivšek)
Do sedme ure zvečer smo se, vsak po svoji poti, nakapali na Bočno. Seveda smo najprej povečerjali s postnim prismojenim mlečnim rižem. Potem je sledila zgodba o vitezu, namreč tema tabora je bila VITEŠTVO. Dogovorili smo se še glede pravil in potem je sledila predstavitev kraja nastanitve prek kviza.
Ker je bilo zunaj prav lepo, smo se odpravili na križev pot po okolici. Pozno zvečer pa je sledila še smeha polna igra, ki je potekala po enem izmed hodnikov hiše. Za igralne figure smo bili kar mi sami.
2.Dan:
Ob 7.uri smo vstali in po hitrem postopku temeljito potelovadili, saj to vitezi resnično znamo. Sledil je tipičen zajtrk: čaj, kruh, namazi. Po obilnem zajtrku pa predstavitev prve pomoči, ki pride prav ob poškodbi pri raznih bojih. Nato smo se odpravili ven na izdelavo lokov vseh velikosti. Te smo potem uporabili pri Viteških igrah, ki so bile sestavljene iz petih disciplin: Vitez stoj, Viteški boj, pikado, streljanje z lokom in streljanje z zračno puško. Seveda je potem sledilo kosilo, ker pač jest je pa le treba. Po kosilu pa malo lepotnega počitka in potem priprava ognja, na katerem smo po večerji še dodatno spekli piščanca in hrenovke. Zvečer so bili odigrane še Viteške zgodbe, kjer smo ustvarili prave like, sledila pa je še igra Lepo je biti bogat, kjer smo potalali kar 5 milijonov evrov... ni kaj smo pač bogat steg... Ampak to še ni bilo vse... Sledila je še duhovna poglobitev in dokončna izdelava listine klana, ki smo jo prek dneva zrisali na vrhnji del mize, ki je oz. bo v naši skavtski sobi. Nekateri pa smo še zmolili vse štiri dele rožnega venca in odšli spat malo pred 3. uro zjutraj.
3.Dan:
Malo pred 8.uro smo vstali in zunaj ob raznih igrah potelovadili. Sledil je zajtrk, potem pa priprava na mašo, pri kateri smo vestno sodelovali. Po maši je sledilo okusno viteško močno makaronasto kosilo, kateremu se je pridružil še tamkajšnji župnik, ki se je potem še poigral skupaj z nami pri igri Vislice. Nato smo se od njega poslovili, sami pa smo še prejeli male lesene ščite za na rutke. Okoli 17. ure pa smo se odpravili na žalost, kot vedno bi še ostali, domov.
+9
