Kakor sem vas jaz ljubil
Veliki četrtek je za postojnski SKVO in klan poseben dogodek. Vsako leto si namreč vzamemo čas, se odmaknemo od vsakodnevnega hitenja in se zberemo ob zadnji večerji, kjer se v miru in tišini spominjamo Jezusa in njegove velike ljubezni do nas. Tudi letos ni bilo nič drugače. (Avtor: Petra Zalar, Vedra levinja)
Večerja vedno poteka po antičnem obredu. Sedimo na tleh in na čelu mize je naš DA Luka. Pred njim je velika kupa vina in pred vsakim gostom majhna kupa in krožnik, po mizi pa so razdeljene majhne skodelice z limoninim sokom, peteršiljom, zeleno in harosetom. Seveda ne manjka niti pečeno jagnje in nekvašen kruh.
Vsaka stvar, ki jo med večerjo naredimo, je simbol nečesa globljega, nečesa pomembnejšega. Tako jemo peteršilj pomočen v limonin sok, saj nas to opomni, da bo v življenju veliko težkih trenutkov, ki bodo na konci poplačani, haroset pa je znamenje prijateljstva, ki nam ga Jezus ponuja.
Jagnje simbolizira pravo ''Jagnje božje'', njega samega, ki se je za nas daroval na križu. Grenka zelena nas spomni na čas, ki so ga Judje preživeli v Egiptu, kot sužnji faraonov, nekvašen kruh pa je opomnik, da se človeško življenje hitro izteka in da brez sadu zemlje in trdega dela ni vsakdanjega kruha.
Skupaj zapojemo tudi himno hvaležnosti in se z besedami : ''Bi že imeli veliko razlogov, da se mu zahvaljujemo,'' spominjamo vseh čudovitih del, ki jih je Bog storil za nas, njegove otroke, med večerjo pa nam DA umije tudi roke (namesto nog), kar predstavlja Jezusove besede: ''Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.'' (Jn 13)
Po večerji se nato skupaj odpravimo v cerkev, kjer bdimo ob Jezusovem grobu in ga častimo. Letos smo čaščenje zaključili s skavtskimi molitvami vej in se odpravili domov z Jezusovimi besedami v srcu:
'' To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.’’ (Jn 15)
