Jutranje kopanje v Kolpi
Še ena kraja zastave, a tokrat neuspešna. Škofja Loka 2 ima zelo dobro organizirano stražo.
Zastave (Avtor: Aleš Čerin)
Šest se nas je odpravilo krast zastavo v Fučkovce, kjer smo poleti taborili. Našli smo se na seniku in odšli do tabora.
Razdelili smo se v skupine in se zmenili iz katerih smeri bomo napadli. Napadli smo in dva so takoj ujeli. Vrnili smo se na senik, kjer smo igrali tarok in čakali na naslednjo stražo. Ob zamenjavi straže smo se odpravili proti taboru. Opazovali smo tabor in se razdelili v dva para. Dogovorili smo se, da si midva ogledava tabor, druga dva pa počakata v skrivališču.
Opazovala sva tabor in naredila načrt. Drugih dveh v skrivališču nisva več našla, zato sva se kar sama splazila k taboru. Večkrat sva pomislila, da so naju opazili.
Nato Gašper steče, prvi stražar za njim, jaz pa do prvega šotora, kjer sem našel zastavico kar na tleh. Poberem jo. Drugi stražar piska alarm, zbežim z zastavico, ki jo skrijem na varno.
Gašper, ki mu je uspelo uiti, pride iz skrivališča. Še enkrat piskajo alarm, midva spet beživa. Lovijo naju, a ne ulovijo.
Čakava nad taborom. Upava, da bodo zjutraj manj pozorni. Res se nama zdijo manj pozorni, zato vdreva vsak iz ene strani. Pretihotapim se čisto blizu jamborja. Stečem in vzamem nočno zastavico. Priteče straža do meje okoli jambora in ukaže narediti krog. Stečem v grmovje in se prebijem do reke. Skočim v reko in hodim po njej. Straža pa za mano v vodo in lovimo se po reki. Kmalu me ujamejo. Težko sem tekel po vodi, ker je obleka postala težka.
Zjutraj smo se zmenili za majhno odkupnino. Tako smo šli krast zastavo na zadnji dan zadnjega tabora v Fučkovcih. Čeprav nam ni uspelo in smo imeli odkupnino, je bila za nas to uspešna kraja zastave, ker smo spoznali nove prijatelje.
Zastave (Avtor: Aleš Čerin)
Razdelili smo se v skupine in se zmenili iz katerih smeri bomo napadli. Napadli smo in dva so takoj ujeli. Vrnili smo se na senik, kjer smo igrali tarok in čakali na naslednjo stražo. Ob zamenjavi straže smo se odpravili proti taboru. Opazovali smo tabor in se razdelili v dva para. Dogovorili smo se, da si midva ogledava tabor, druga dva pa počakata v skrivališču.
Opazovala sva tabor in naredila načrt. Drugih dveh v skrivališču nisva več našla, zato sva se kar sama splazila k taboru. Večkrat sva pomislila, da so naju opazili.
Nato Gašper steče, prvi stražar za njim, jaz pa do prvega šotora, kjer sem našel zastavico kar na tleh. Poberem jo. Drugi stražar piska alarm, zbežim z zastavico, ki jo skrijem na varno.
Gašper, ki mu je uspelo uiti, pride iz skrivališča. Še enkrat piskajo alarm, midva spet beživa. Lovijo naju, a ne ulovijo.
Čakava nad taborom. Upava, da bodo zjutraj manj pozorni. Res se nama zdijo manj pozorni, zato vdreva vsak iz ene strani. Pretihotapim se čisto blizu jamborja. Stečem in vzamem nočno zastavico. Priteče straža do meje okoli jambora in ukaže narediti krog. Stečem v grmovje in se prebijem do reke. Skočim v reko in hodim po njej. Straža pa za mano v vodo in lovimo se po reki. Kmalu me ujamejo. Težko sem tekel po vodi, ker je obleka postala težka.
Zjutraj smo se zmenili za majhno odkupnino. Tako smo šli krast zastavo na zadnji dan zadnjega tabora v Fučkovcih. Čeprav nam ni uspelo in smo imeli odkupnino, je bila za nas to uspešna kraja zastave, ker smo spoznali nove prijatelje.
