Jesenski dan stega po ptujsko
Poletje se je izteklo in jesen se že odkriva v svojih najbolj pisanih barvah. To je torej trenutek, ko so oranžni kroji najbolj varovalno obarvani. Ni se namreč težko skriti v krošnji kakega jesenskega hrasta ali v naglici zlesti pod odpadlo posušeno listje.
Slike z jesenskega dneva ptujskega stega, 7. 10. 2007. (Avtor: Metod Emeršič, Tadej Pintar)
Tako nam je torej narava pripravila vse potrebno, da se lahko oblečemo po skavtsko, se odpravimo ven in se, brez nevarnosti, zberemo na jesenskem dnevu stega.
Moja navada po zamujanju me je tokrat stala globokih ran in težkih psihičnih bolečin. Ko mi je, pol ure prepozno, končno uspelo priti do cerkve, so veje že dobile nove člane in voditelje
…(trenutek, da preverim situacijo) …weeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee. Panikaaaaaaaaaaaa.
Kaj so naredili! Vse so zmešali. Ne, očitno se je zmešalo njim. Pomota. 1000 pomot. Letos jim je prvič uspelo prekriti menjave do zadnjega trenutka. Verjetno je to problem. Nismo se pripravili. Pa kaj dela Veronika pri volčičih? Po velikosti že … samo?! In Filip, kam je šel Filip? Pogledam okrog sebe in ga vidim, od klana je oddaljen kolikor je možno, zapustil nas je, zdaj, ko smo najboljši, ko smo najlepši, ko je bila zveza z Veroniko v najbolj uspešni fazi. Stoji tam, med noviciatarji, zmeden, vse mu je novo, še ženske nima za sovoditeljico, Uroš in Filip? To ni nič kaj podobno našemu velikemu osvajalcu.
In kdo bo letos maltretiral nas? Kakšen par! Od volčičev direktno v klan, Tadej in Mirjam, ki ji svetujem, da se pri Barbari pozanima o vlogi voditeljičine mame v klanovskem vsakdanu. Lepa sta skupaj. Filipa smo res gledali že vsa štiri leta, čas je že, da si oddahnemo od njega. Verjetno bomo, glede na to, da je Tadej načelnik, deležni kakih večjih VIP ugodnosti pri podpori naše soft kulture. Kam gremo na tabor?
Kaj so naredili s četo? Vsaj to ni nič presenetljivega. Redke, a dobre v naprej pridobljene informacije so bile vsaj malo koristne: Metod (ki se, glede na razmerje med lansko noviciatarsko in letošnjo četovsko funkcijo, očitno pripravlja na vodenje volčičev), v sodelovanju s Petro in Ano.
Desno od nas stojijo volkci, mali navihani kosmatinci so nam speljali Veroniko. Verjetno bo to res dobrodošla osvežitev, če pomislimo, da so vsi ostali voditelji džungle ostali isti. Vsa sreča za najstarejšo Emeršičevo, da bo z njo eno leto delila svoja čustva, nove izkušnje in zanimanje njej najbližja klanovka Jasna – skupaj bosta zmogli.
Razdelili smo se v skupine, se pomešali po vejah in se odpravili na izziv, ki ga lahko, glede na vsebino opišem le z eno lepo frazo: kratko, a sladko (sladkornim bolnikom svetujem zamenjavo besede sladko z jedrnato). Ta sladkost izziva pa ima spet en, vedno isti, vsakokrat ponovljen in totalno demotivacijski priokus postaranih medenjakov – kje so rezultati?
Pa kaj bi s tekmovalnostjo? Glavna je duhovnost. Postavili smo voditelje na prava mesta v kvadratu, izvolili smo delegata – Nino in Filipa (čestitamo novima predstavnikoma, zagotovo se bosta odlično ujela pri opravljanju te naloge, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti, dobrotljivosti, ne nevoščljivosti, ne brezobzirnosti, ne ponašanja, ne napihovanja in ne iskanja dobrega, morala bosta vse opravičiti, vse verovati, vse upati, vse prenašati – veseliti se resnice) – in se odpravili k večerni nedeljski maši.
Slike z jesenskega dneva ptujskega stega, 7. 10. 2007. (Avtor: Metod Emeršič, Tadej Pintar)
Moja navada po zamujanju me je tokrat stala globokih ran in težkih psihičnih bolečin. Ko mi je, pol ure prepozno, končno uspelo priti do cerkve, so veje že dobile nove člane in voditelje
…(trenutek, da preverim situacijo) …weeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee. Panikaaaaaaaaaaaa.
Kaj so naredili! Vse so zmešali. Ne, očitno se je zmešalo njim. Pomota. 1000 pomot. Letos jim je prvič uspelo prekriti menjave do zadnjega trenutka. Verjetno je to problem. Nismo se pripravili. Pa kaj dela Veronika pri volčičih? Po velikosti že … samo?! In Filip, kam je šel Filip? Pogledam okrog sebe in ga vidim, od klana je oddaljen kolikor je možno, zapustil nas je, zdaj, ko smo najboljši, ko smo najlepši, ko je bila zveza z Veroniko v najbolj uspešni fazi. Stoji tam, med noviciatarji, zmeden, vse mu je novo, še ženske nima za sovoditeljico, Uroš in Filip? To ni nič kaj podobno našemu velikemu osvajalcu.
In kdo bo letos maltretiral nas? Kakšen par! Od volčičev direktno v klan, Tadej in Mirjam, ki ji svetujem, da se pri Barbari pozanima o vlogi voditeljičine mame v klanovskem vsakdanu. Lepa sta skupaj. Filipa smo res gledali že vsa štiri leta, čas je že, da si oddahnemo od njega. Verjetno bomo, glede na to, da je Tadej načelnik, deležni kakih večjih VIP ugodnosti pri podpori naše soft kulture. Kam gremo na tabor?
Kaj so naredili s četo? Vsaj to ni nič presenetljivega. Redke, a dobre v naprej pridobljene informacije so bile vsaj malo koristne: Metod (ki se, glede na razmerje med lansko noviciatarsko in letošnjo četovsko funkcijo, očitno pripravlja na vodenje volčičev), v sodelovanju s Petro in Ano.
Desno od nas stojijo volkci, mali navihani kosmatinci so nam speljali Veroniko. Verjetno bo to res dobrodošla osvežitev, če pomislimo, da so vsi ostali voditelji džungle ostali isti. Vsa sreča za najstarejšo Emeršičevo, da bo z njo eno leto delila svoja čustva, nove izkušnje in zanimanje njej najbližja klanovka Jasna – skupaj bosta zmogli.
Razdelili smo se v skupine, se pomešali po vejah in se odpravili na izziv, ki ga lahko, glede na vsebino opišem le z eno lepo frazo: kratko, a sladko (sladkornim bolnikom svetujem zamenjavo besede sladko z jedrnato). Ta sladkost izziva pa ima spet en, vedno isti, vsakokrat ponovljen in totalno demotivacijski priokus postaranih medenjakov – kje so rezultati?
Pa kaj bi s tekmovalnostjo? Glavna je duhovnost. Postavili smo voditelje na prava mesta v kvadratu, izvolili smo delegata – Nino in Filipa (čestitamo novima predstavnikoma, zagotovo se bosta odlično ujela pri opravljanju te naloge, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti, dobrotljivosti, ne nevoščljivosti, ne brezobzirnosti, ne ponašanja, ne napihovanja in ne iskanja dobrega, morala bosta vse opravičiti, vse verovati, vse upati, vse prenašati – veseliti se resnice) – in se odpravili k večerni nedeljski maši.
+9
