Blazno resno o s... ...kavtskih obljubah Lj5
Sem dolgoletni bralec spletne strani skavt.net, vendar prvič v vlogi, da moram sam kaj napisati. Dolgo dolgo sem se spraševal, kako, le kako, naj začnem in opišem ta dogodek. Hotel sem nekaj posebnega, nekaj takega, kar bi vzbudilo ljubosumje in jezo prav vseh, ki jih ni bilo na obljubah Ljubljane 5, ki so se odvijale pretekli vikend v Rači.
fotografije iz obljub Lj5 (Avtor: Lj 5)
Sem dolgoletni bralec spletne strani skavt.net, vendar prvič v vlogi, da moram sam kaj napisati. Dolgo dolgo sem se spraševal, kako, le kako, naj začnem in opišem ta dogodek. Hotel sem nekaj posebnega, nekaj takega, kar bi vzbudilo ljubosumje in jezo prav vseh, ki jih ni bilo na obljubah Ljubljane 5, ki so se odvijale pretekli vikend v Rači. Pisateljska skrb mi ni pustila na miru, preganjala me je tako ponoči, ko sme močil posteljo in podnevi. Odločil sem se da se spopadem s problemom in napišem to poročilo (doma mi je zmanjkalo svežih rjuh za posteljo).
Noben, prav noben opis česarkoli, ne more nadomestiti človekovega spomina, spomina na tako krasen dogodek, kot so skavtske obljube stega Ljubljana 5. Lahko pa dober opis iz rok veščega pisatelja (kot sem jaz), s pomočjo kančka domišljije, pred vaše skavtske očke pričara sliko, ki je prav taka, kot bi jo naslikali.
Torej, zakaj tak razvajen nastnik (roko na srce, v Ljubljani 5 nas kar mrgoli), kot sem jaz, si sploh hoče vzeti čas in napisati poročilo? Preprosto. Ta neizmerna zagnanost v meni izvira predvsem iz hvaležnosti, iz hvaležnosti do skavtskih voditeljev, ki je tisti drobec s katerim se jim želim zahvaliti za njihovo modro delo in njihove pozorne ljubezni do nas vseh. Voditelji so bili tisti, zaradi katerih so te obljube, kot tudi na ducate drugih prečudovitih skavtskih izletov uspeli. Če tega niste še nikoli doživeli, vam bom celotno delo vodstva in ostalih udeležencev na teh obljubah lepo opisal.
Predstavljajte si, da ste kupili vstopnico za neko gledališko predstavo. Vse kar vidite je delo igralcev na odru. Ste kdaj pomislil koliko vaje, priprav je bilo potrebnih za delo, ki ga gledate? Enako je s skavti. Nekaj marljivih voditeljev (sodelovali pa so vsi) je, tako kot v gledališču režiser, sestavilo celoten program; kako in kaj bi približno zgledalo. Nato pride na vrsto, da nore ideje postanejo resničnost. Ves material, od skavtskih šotorov, do vseh malenkosti, ki smo jih in tudi, ki jih nismo potrebovali, smo z enim kombijem pripeljali na prostor obljub. Seveda ne bi bilo zanimivo, če ne bi prišlo do manjše težave. Naš kombi je pustil opremo na napačni strani reke, ker se je na pravo stran dalo priti samo peš. Za 5 nesrečnikov, med katarimi je bila tudi moja malenkost, se je začelo večurno delo, podobno dolgi, dolgi epizodi risanke A je to?. Ko smo uspeli postaviti vse šotore, smo šli na še kako zasluženo kosilo, potem pa vsak v svojo skupino, v katero je sodil - nekaj v četo, nekaj k volčičem, nekaj pripravljati stvari za naprej.
Šele sedaj gledalci v gledališki predstavi lahko opazujejo delo, v tem primeru pač volčiči, izvidniki in noviciat. Vsaka veja se je po svoji poti odpravila do prostora obljub. Sam sem spremljal nadvse prisrčne volčiče. Tukaj bi vam vsem bralcem dal rad prijateljski nasvet: "Vedno, ampak res vedno, glejte kam se pelješ, še posebej, če imaš potem nalogo pripeljati volčiče na cilj." Seveda ste že vsi uganili, kaj se je zgodilo; malce smo zašli s poti in si tako naš potep podaljšali še za kaki dve urici. Ko smo bili vsi zbrani, smo se tisti ljudje, ki se že dolgo nismo videli (od postavitve) pozdravili z močnim objemanjem, priznam, priznam, pritekla je tudi kakšna solza ali dve, vendar to so bile solze sreče, radosti.
Zvečer so potekale nočne igre, da večera ob ognju niti ne omenjam. Posebno doživetje je bilo za našo kačo Kajo, ki je končno dobila skavtsko ime. Če vas zanima, kakšno je, jo kar pocukajte za rokav in vprašajte.
Nekateri zamudniki so prišli šele dan po tem, in verjeli ali ne točno na kosilo, ki smo ga sami spekli nad ognjem. Kako da niso prišli 10 minut prej ali pozneje ne vem, verjetno ve samo Bog.
Kmalu popoldne so začeli prihajati starši s tonami hrane in v zraku se je čutila napetost prihajojočih obljub.
Obljube bi lahko primerjal z dramskim trikotnikov v predstavi. Vse do sedaj se je gradilo za ta dogodek. In res je bil veličasten kot še nikoli. S tem mislim predvsem na sam obred obljub in tudi na vzklike, ki jih je vsaka veja predstavila. Vsi vzkiliki so bili pač taki, kot se je pričakovalo od njih (plahi in boječi) dokler klan ni pokazal iz kakega testa je. Dokazal je, da bi lahko marsikateri dan preživeli v bližnji bolnici v Studencu. Če si predstavljate rjovenje pižmovke, leva in kakaduja skupaj ste približno zadeli vzklik klana Ljublane 5. Zasenčil je vse ostale vzklike, zasenčil je sonce, nasmehe vseh staršev, preglasil ptičje petje, preglasil besen lajež psov, bil je enkraten. 1000 besed bi bilo premalo da bi ga opisal.
Obljube so potekale po načrtih - bogatejši smo za 4 volčiče in volkuljice ter 7 izvidnikov in vodnic. Posebnost letošnjih obljub je bila oznanitev poroke dveh naših pridnih voditeljev, kače Kaje in slončka Hatija, ki je bil voditelj volčičev in tudi noviciata. Meni je ob tem posebnem dogodku srce vztrepetalo od sreče, spet sem dobil tiste solze, solze sreče. Nisem bil edini, ki svojih čustev ni mogel skrivati. Ta dogodek lahko opišem kot nekaj tako lepega, čudovitega...
Torej vsem, ki ste bili in vam ni bilo lepo, se lahko vprašate, če je v vas kaj skavta, za vse, ki pa niste bili, pa glejte, da pridete naslednje leto. Se bomo potrudili, da bodo še boljše kot te (ako je to sploh mogoče).
Torej, igralci so plačani z denarjem, s čim pa so voditelji? Malo, res malo je ljudi, ki je reklo hvala za vse. Lahko bi jih prešteli na prste roke kapitana Kljuke (na tisti roki na kateri ima kljuko), vendar si voditelj sam zna najti plačilo, pa ne mislim na tiste dogodke, ko voditelji na skrivaj brskajo po torbah staršev in si v žepe tlačijo petstotake (evro bankovci), voditelj si zna plačilo najti v skavtih samih, v njihovem živahnem vedenju, v njihovih očkah in v njihovi prisotnosti. Če vas s pisanjem o plačilu nisem prepričal, si poglejte spodnje slikce. NEPRECENLJIVO
fotografije iz obljub Lj5 (Avtor: Lj 5)
Noben, prav noben opis česarkoli, ne more nadomestiti človekovega spomina, spomina na tako krasen dogodek, kot so skavtske obljube stega Ljubljana 5. Lahko pa dober opis iz rok veščega pisatelja (kot sem jaz), s pomočjo kančka domišljije, pred vaše skavtske očke pričara sliko, ki je prav taka, kot bi jo naslikali.
Torej, zakaj tak razvajen nastnik (roko na srce, v Ljubljani 5 nas kar mrgoli), kot sem jaz, si sploh hoče vzeti čas in napisati poročilo? Preprosto. Ta neizmerna zagnanost v meni izvira predvsem iz hvaležnosti, iz hvaležnosti do skavtskih voditeljev, ki je tisti drobec s katerim se jim želim zahvaliti za njihovo modro delo in njihove pozorne ljubezni do nas vseh. Voditelji so bili tisti, zaradi katerih so te obljube, kot tudi na ducate drugih prečudovitih skavtskih izletov uspeli. Če tega niste še nikoli doživeli, vam bom celotno delo vodstva in ostalih udeležencev na teh obljubah lepo opisal.
Predstavljajte si, da ste kupili vstopnico za neko gledališko predstavo. Vse kar vidite je delo igralcev na odru. Ste kdaj pomislil koliko vaje, priprav je bilo potrebnih za delo, ki ga gledate? Enako je s skavti. Nekaj marljivih voditeljev (sodelovali pa so vsi) je, tako kot v gledališču režiser, sestavilo celoten program; kako in kaj bi približno zgledalo. Nato pride na vrsto, da nore ideje postanejo resničnost. Ves material, od skavtskih šotorov, do vseh malenkosti, ki smo jih in tudi, ki jih nismo potrebovali, smo z enim kombijem pripeljali na prostor obljub. Seveda ne bi bilo zanimivo, če ne bi prišlo do manjše težave. Naš kombi je pustil opremo na napačni strani reke, ker se je na pravo stran dalo priti samo peš. Za 5 nesrečnikov, med katarimi je bila tudi moja malenkost, se je začelo večurno delo, podobno dolgi, dolgi epizodi risanke A je to?. Ko smo uspeli postaviti vse šotore, smo šli na še kako zasluženo kosilo, potem pa vsak v svojo skupino, v katero je sodil - nekaj v četo, nekaj k volčičem, nekaj pripravljati stvari za naprej.
Šele sedaj gledalci v gledališki predstavi lahko opazujejo delo, v tem primeru pač volčiči, izvidniki in noviciat. Vsaka veja se je po svoji poti odpravila do prostora obljub. Sam sem spremljal nadvse prisrčne volčiče. Tukaj bi vam vsem bralcem dal rad prijateljski nasvet: "Vedno, ampak res vedno, glejte kam se pelješ, še posebej, če imaš potem nalogo pripeljati volčiče na cilj." Seveda ste že vsi uganili, kaj se je zgodilo; malce smo zašli s poti in si tako naš potep podaljšali še za kaki dve urici. Ko smo bili vsi zbrani, smo se tisti ljudje, ki se že dolgo nismo videli (od postavitve) pozdravili z močnim objemanjem, priznam, priznam, pritekla je tudi kakšna solza ali dve, vendar to so bile solze sreče, radosti.
Zvečer so potekale nočne igre, da večera ob ognju niti ne omenjam. Posebno doživetje je bilo za našo kačo Kajo, ki je končno dobila skavtsko ime. Če vas zanima, kakšno je, jo kar pocukajte za rokav in vprašajte.
Nekateri zamudniki so prišli šele dan po tem, in verjeli ali ne točno na kosilo, ki smo ga sami spekli nad ognjem. Kako da niso prišli 10 minut prej ali pozneje ne vem, verjetno ve samo Bog.
Kmalu popoldne so začeli prihajati starši s tonami hrane in v zraku se je čutila napetost prihajojočih obljub.
Obljube bi lahko primerjal z dramskim trikotnikov v predstavi. Vse do sedaj se je gradilo za ta dogodek. In res je bil veličasten kot še nikoli. S tem mislim predvsem na sam obred obljub in tudi na vzklike, ki jih je vsaka veja predstavila. Vsi vzkiliki so bili pač taki, kot se je pričakovalo od njih (plahi in boječi) dokler klan ni pokazal iz kakega testa je. Dokazal je, da bi lahko marsikateri dan preživeli v bližnji bolnici v Studencu. Če si predstavljate rjovenje pižmovke, leva in kakaduja skupaj ste približno zadeli vzklik klana Ljublane 5. Zasenčil je vse ostale vzklike, zasenčil je sonce, nasmehe vseh staršev, preglasil ptičje petje, preglasil besen lajež psov, bil je enkraten. 1000 besed bi bilo premalo da bi ga opisal.
Obljube so potekale po načrtih - bogatejši smo za 4 volčiče in volkuljice ter 7 izvidnikov in vodnic. Posebnost letošnjih obljub je bila oznanitev poroke dveh naših pridnih voditeljev, kače Kaje in slončka Hatija, ki je bil voditelj volčičev in tudi noviciata. Meni je ob tem posebnem dogodku srce vztrepetalo od sreče, spet sem dobil tiste solze, solze sreče. Nisem bil edini, ki svojih čustev ni mogel skrivati. Ta dogodek lahko opišem kot nekaj tako lepega, čudovitega...
Torej vsem, ki ste bili in vam ni bilo lepo, se lahko vprašate, če je v vas kaj skavta, za vse, ki pa niste bili, pa glejte, da pridete naslednje leto. Se bomo potrudili, da bodo še boljše kot te (ako je to sploh mogoče).
Torej, igralci so plačani z denarjem, s čim pa so voditelji? Malo, res malo je ljudi, ki je reklo hvala za vse. Lahko bi jih prešteli na prste roke kapitana Kljuke (na tisti roki na kateri ima kljuko), vendar si voditelj sam zna najti plačilo, pa ne mislim na tiste dogodke, ko voditelji na skrivaj brskajo po torbah staršev in si v žepe tlačijo petstotake (evro bankovci), voditelj si zna plačilo najti v skavtih samih, v njihovem živahnem vedenju, v njihovih očkah in v njihovi prisotnosti. Če vas s pisanjem o plačilu nisem prepričal, si poglejte spodnje slikce. NEPRECENLJIVO
+44
