Bajka o Gorjancih ali kako je Luč miru iz Betlehema še svetila
Danes, 22. januarja 2006, sva se s Stanetom odpravila na vrh Gorjancev, ki so naju pričakali tako, kot se za ta čas spodobi - z obilo snega, snežnim metežem in ledeno mrzlo burjo, dežela Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih pa je bila ovita tudi v skrivnostno meglo in oblake. Najin namen je bil pospraviti pogorele sveče, vsako leto namreč 25. decembra v nočnem pohodu prinesemo na Trdinov vrh Luč miru iz Betlehema.
Dežela Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih pa je bila ovita tudi v skrivnostno meglo in oblake. V majhni votlinici, kjer vedno pustimo plamen, naju je čakal svetel plamen. Prepustite se domišljiji in tako dodajte nov kamenček v mozaiku bajk o Gorjancih. (Avtor: Damjan)
Najprej sva malo pospravila v hrvaški cerkvi, potema pa sva odšla še v cerkvico na slovensko stran, in tam naju je čakalo presenečenje. V majhni votlinici, kjer vedno pustimo Luč miru iz Betlehema, naju je čakal svetel plamen. Sveča je bila ista kot tista, ki smo jo 25. decembra 2005 pustili tam. Kdo ve, kaj je plamen ohranilo pri življenju toliko časa. Prepustite se domišljiji in tako dodajte nov kamenček v mozaiku bajk o Gorjancih.
Dežela Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih pa je bila ovita tudi v skrivnostno meglo in oblake. V majhni votlinici, kjer vedno pustimo plamen, naju je čakal svetel plamen. Prepustite se domišljiji in tako dodajte nov kamenček v mozaiku bajk o Gorjancih. (Avtor: Damjan)
