Skavtski okoljski center JE ODPRT
Sonce, vročina, ciljna ravnina… Tako vzdušje prejšnji teden ni polnilo le šolskih klopi in študijskih predavalnic, ampak tudi naš Kočevski rog. In napori so rodili sadove. Skavtski okoljski center Kočevski rog je tudi uradno odprl svoja vrata. (Avtor: Lucija Simončič)
V petek 25. junija zjutraj je presenečenje čakalo tiste, ki že dolgo niste obiskali doma, pa tudi tiste, ki smo tisto noč prespali v njem. Neumorni fantje so delali vso noč do 11. ure dopoldne, ko se je ob hiši le zbralo toliko ljudi, da se je res že spodobilo delavske kombinezone zamenjati s kroji in rutkami.
Približno 300 obiskovalcev, večinoma skavtov z družinami, se je po malici in dvigu zastave podalo na delavnice, ki so jih vodili skavti in druga društva, povezana s Kočevskim rogom. Dvema krogoma delavnic je sledilo kosilo, nato pa slovesna ceremonija odprtja. Nagovorila sta nas Tone Lesnik, ki je zaslužen, da je ta dom postal skavtski dom, in Sandi Hribar, sedanji načelnik ZSKSS in vodja tropa za Kočevski rog. Nato sta nekoliko drugače prerezala trak Simon Drnovšek (vodja tehničnega tropa za Kočevski rog) in Marko Puškarič (vodja programskega tropa za Kočevski rog), nato pa je kapucin brat Jurij Štravs hišo še blagoslovil. Končno so v obnovljeno hišo lahko vstopili tudi gostje, ki so poleg splošnega navdušenja najbolj občudovali prav tisto, kar so naredili sami: »Tole steno sem pa jaz barvala!« … »V tem prostoru smo pa mi kitali.« … »Poglej, mi smo botri teh omar!« … »In okna – kako smo jih lepo počistili :)«
Utrujeni in ogorelih lic smo se ob koncu skoraj najdaljšega dne v letu zbrali za hišo pri maši za domovino. Na hitro smo pospravili še večerjo, nato pa je, preden smo uspeli prižgati ogenj, kar naenkrat zagrmelo in se usulo z neba. Tisti brez spalnih vreč so se hitro odpravili proti domu, drugi pa smo občudovali strele in grome ter upali, da se na koncu le pokaže polna luna. Pa se ni. Zato smo se vdali in večerni program prestavili v hišo. Prvo noč v uradno odprtem in blagoslovljenem domu smo preživeli mirno in lepo. Upamo, da bomo tako tudi vse prihodnje…
Zgodba pa s tem dnem ni zaključena, je komaj začeta. V hiši in okoli nje je še vedno veliko dela. Pa ne le dela – veliko je narave, življenja, skavtskega duha. Vabljeni ste, da čim več tega užijete!
