Se samo zdi ali tudi na Kredarici res gori?
Globalno segrevanje zadnja leta ne prizanaša Triglavskemu ledeniku, letos pa še celo v času tradicionalne LMB odprave na Kredarico na poti sploh nismo obuli derez. Kljub temu je bila naša misija izpolnjena, saj smo preživeli prelep konec tedna v kraljestvu zlatoroga in ponesli sporočilo miru do Triglavskega doma na Kredarici. Na pot se nas je odpravilo 29 skavtinj in skavtov, naše vratove pa je krasilo 17 različnih rutk.
Tradicionalno so skavti na tej odpravi gazili v metrskem snegu pri nizkih temperaturah. Letos je bila zaradi decembrske suše pot iz Krme občutno krajša in manj zahtevna. Ko pa se je v nas na Kalvariji uprlo še decembrsko sonce, smo večinoma vsi pot nadaljevali v majicah s kratkimi rokavi.
Na Kredarici smo si privoščili konkreten obrok in ˝martinčkanje˝ na soncu. Popoldne je bil čas, da smo se podali v Ledeno jamo, kjer smo preizkusili našo zimsko opremo in občudovali ledene kapnike. Ko je sonce v veličastnem slogu zašlo, smo poiskali karte in se ob skoraj sobni glasnosti prerekali, kdo goljufa in kdo ne.
Zvečer smo odšli v kapelo, ki je letos ni bilo težko odpreti, saj okoli nje ni bilo veliko snega. Ob petju in molitvi smo postavili našo lučko pod oltar kapele Marije Snežne. Čeprav je bilo zunaj precej mrzlo, smo se prepustili še čarobnemu nočnemu pogledu na gore v soju lune in zvezd, zanimiv pa je bil tudi pogled na osvetljeno Ljubljansko kotlino. Ob igranju enke smo počasi odšli spat.
Zjutraj smo pričakali čudovit sončni vzhod, sonce pa nas je že pet minut po njem začelo toplo greti. Po zajtrku smo odšli v dolino, po poti pa nabirali vitamin D, ki nam ga v megleni Ljubljani te dni res primanjkuje. Ko smo prišli v senco, smo z derezami ali v drsalni tehniki nadaljevali pot po uhojenem snegu in ledu.
Našo pustolovščino smo končali v dolini, kjer smo se v molitvi zahvalili, da nismo imeli nobenih poškodb in za čudovito izkušnjo preživeti vikend visoko v gorah. Tisti, ki nas ni preganjal čas, smo se v dolini ustavili še na pici.