Ko en plamenček postane 200 plamenčkov
Vsak plamen potrebuje svečo. Po kratki poti, ki je vodila mimo vinogradov, je tako vsak prejel sestavne dele in jih sestavil v svečo.
Nato smo se zbrali v cerkvi sv. Kozma in Damijana (sv. Roka) v Podbrjah. Ob spremljavi pesmi je v cerkev prispel tudi plamen. Plamen Luči miru iz Betlehema.
Luč miru ne potrebuje besed. Nagovarja kar sama. Da pa bi še bolje razumeli njeno sporočilo, so nas nagovorili tudi g. Jurij Bizjak, pomožni škof koprske škofije, odlomek Božje besede in DA Marko Rijavec.
Majhen bel plamenček je nato zasijal v rokah vseh zbranih in napolnil cerkev s svetlobo.
Skupaj smo prebrali besede letošnje poslanice in se odločili za Luč, za Mir, za Ljubezen.
Luč smo nesli domov. To luč, ki bo vedno našla pot, če jo bomo le hoteli nositi še naprej.
Naj zaokroži na vse konce Primorske in najde ljudi, ki jo potrebujejo!