Izobraževalni vikend inštruktorjev ŽvN
(Avtor: trop ŽvN)
V sklopu usposabljanja inštruktorjev smo vikend 26. In 27. 11. 2011 določili kot vikend za prehrano z divjimi rastlinami, da pa ne bi cel vikend samo jedli, smo se poleg glavne teme odločili za izdelavo zložljivih lesenih žag, kakršne so bile precej razširjene do prevlade modernih kovinskih žag ter nekoliko izboljšati svoje znanje stezosledstva.
Žage smo se odločili izdelati iz v naravi nabranega lesa, prostor pa nam je izbiro lesa omejil na obstojna in trdoživa kostanj in lesko. Sobotno dopoldne je tako minilo v zvokih žaganja, sekanja, piljenja, razlegali so se tudi zvoki dela z nožem in udarcev z dleti, manjkal ni niti zvok, ki je ob delu z ostrimi orodji skoraj nepogrešljiv – zvok takoj po trenutku, ko se človek nekoliko vreže. Proti kosilu so žage začele že dobivati svoje oblike in zato smo se odločili, da se po kosilu preizkusimo še v stezosledstvu dokler je še dan in žage dokončamo ob luči zvečer. Zanimanje za stezosledstvo nas je tako prevzelo, da nas je šele noč prepričala v dokončevanje naših žag. Žage smo zvečer uspeli zaključiti vsi, s čemer smo zelo uspešno opravili vsaj prvi del zadanega izobraževanja in ponos se je čutil ob vsaki predstavitvi posamezne žage, od katerih je prav vsaka odražala edinstvenost in delila vsaj delček karakterja z ustvarjalcem in novim lastnikom.
Ekipa se je drugi dan malce spremenila, a še vedno smo vsi zagnani zakorakali v neizprosno jutranjo meglo. Kar takoj smo vzeli potrebno opremo in se odpravili v gozd in ker smo se tokrat osredotočili predvsem na hrano smo po poti nabirali, kar nam v jeseni ponuja mati narava. V naših košarah se je tokrat znašel želod, žir, pravi kostanj, korenine rogoza in repinca, robidove in smrekove vejice.
Želod smo najprej očistili, zmleli in večkrat prekuhali v vodi, da smo uničili strupeni tanin. Na koncu smo dobili ven želodovo kašo. Kostanj smo prav tako očistili, zmleli, mu dodali moko, malce pecilnega praška in soli ter vmesili, kakor kruh, ki smo ga spekli na kamnih ob ognju. Žir, ki se je izkazal za dober nadomestek nam znanih oreščkov, smo samo očistili in prepražili v ponvi. Korenine rogoza smo prav tako očistili in samo položili na žerjavico za nekaj minut. Manjkalo ni tudi mesa, ki smo si ga morali dobesedno krvavo prislužiti. Naši pogumni fantje so ubili kokoš, ki smo ji potem odstranili drobovino in jo popolnoma prekrili z glino. Perja nismo odstranili, ker naj bi pri tej metodi pečenja oz. kuhanja samo odpadlo, ko je meso pečeno in glino odstranimo. Metoda se ni izkazala za najboljšo, ker je perje ostalo na kokoši. :). To pa še ni vse. Pripravili smo tudi tsampo, jed iz ječmena in maslenega čaja in masovnik oz. pastirsko pojedino. Poleg čaja iz robidovja in smrekovih vejic, pa smo skuhali tudi šipkov sirup.
Vikend smo zaključili ob spontanem in predvsem zanimivem ogledu Šentvida :)
