IME JI JE TESNOBA ali #MojaZgodba
"Tesnoba je postala del moje osebnosti in načina mojega življenja." (Avtor: splet)
Za trenutek si predstavljaj, da hodiš po zelo ozkem, kamnitem mostu, z očmi uprtimi v ošiljene vrhove smrek in kamnito kotanjo nekaj sto metrov pod tvojimi nogami, ko iznenada izgubiš ravnotežje. Predstavljaj si, da se spuščaš po stopnicah, z rokami polnimi torb, nepozoren na svoj korak, zgrešiš stopnico in stopiš v prazno. Predstavljaj si tisti trenutek, ko zagledaš velikanskega psa, ki divja proti tebi, z razgaljenimi čekani.
Tisti kratek, neznosen občutek neizpodbitne groze. Ko čutiš odziv svojega telesa na nevarnost s pospešenim bitjem srca, stiskanjem v prsih, pospešenim dihanje.
In sedaj vse te občutke prenesi iz neke potencialno nevarne situacije in jih postavi v docela normalno, varno okolje. Tako sama občutim tesnobo. Tesnoba zame ni stres, ki ga povzroča neka oseba ali dogodek, niti ni neko neskončno premlevanje in obremenjevanje oziroma strah pred nečim konkretnim. Tesnoba je neoprijemljiva, kakor megla ali dim, nima nobenega jasnega vzroka, nobenega opozorila in velikokrat tudi nobene kratkotrajne rešitve.
V meni se je zelo dolgo kuhalo in vrelo, preden sem se končno začela ukvarjati z njo. Morda leta, celo desetletje. Žal sem pustila stvarem tako daleč, da se je kakršnakoli iluzija, da imam stvari pod nadzorom, razblinila s prvim tesnobnim napadom, ki mi je pustil grenak priokus v ustih še dobre štiri mesece. Sčasoma se naučiš živeti z njo, kakor z nekim nemim sopotnikom, ki ti sledi kakor senca, včasih zgolj nekaj centimetov stran, tako da lahko skoraj občutiš njegovo sapo na vratu, včasih pa se zadržuje nekje v daljavi, dovolj blizu, da slučajno ne pozabiš nanj.
Mislim, da me tesnoba ne bo nikoli popolnoma zapustila, saj se je s tistimi dolgimi leti, ko ji nisem posvetila dovolj pozornosti, tako zažrla v moje življenje, da je postala del moje osebnosti in načina mojega življenja. Tako sedaj, raje kot da bi se ukvarjala s tem, kako se je znebiti, iščem načine, kako jo izkoristiti v svoje dobro. Pri tem so mi v pomoč moja psihoterapevtka, moji bližnji in gibanje, najraje kar sprehod s psom.
Op. ZSKSS: #2 Članek je drugi v seriji petih ponedeljkovih skavtskih člankov na temo duševnega zdravja. Zgodbe, ki jih združujemo pod oznako #Moja Zgodba nastajajo znotraj programov soočanja, ki jih pilotno izvajajo skavtski voditelji - udeleženci usposabljanj, ki jih ZSKSS izvaja v sodelovanju z UP IAM. Zgodbe predstavljajo pričevanja naših skavtov.
LINK: 1 DEŽNIK po imenu MOTNJE V DUŠEVNEM ZDRAVJU in #MojaZgodba
Projektno delo v ZSKSS na področju duševnega zdravja mladih (Avtor: ZSKSS)
Kje lahko najdem pomoč? (Avtor: ZSKSS)
