Državni posvet starih volkov
Seveda pa ni šlo vse po maslu in smo potrebovali pomoč drug drugega, saj je nekatere doletela slepota, drugi niso mogli premikati rok, tretji pa niso mogli govoriti. K sreči nam je bila v pomoč tudi palica za oporo. Kaj kmalu smo ugotovili, da je ta palica naša odgovornost. In ker smo skavti nič drugega kot odgovorni, nas je le-ta palica spremljala na vsakem našem koraku.
Po katehezi smo podrobneje spoznali letošnji vzgojni namen, ki so nam ga predstavili člani poverjeništva za program.
V prijetnem vremenu smo pojedli kosilo, malo poklepetali, nato pa smo prebudili našo orientacijo in se odpravili na potep po lepih Slovenskih Konjicah.
Temu so sledile zanimive delavnice na temo, kako se pravilno razmigati z Mavglijem, kako paziti na tačke, ko imamo opravka z nožem, lahko smo izostrili čut za ustvarjanje, se pogovarjali in izmenjali mnenja o tem, kako v naših krdelih deluje svet starejših volčičev in volkuljic ter kako se spopasti z volčiči, ki imajo posebne potrebe.
Po večerji, ko je padel mrak, smo se stari volkovi odpravili na skalo posveta, kjer smo pridobili novo imenovane voditelje. In kot se za pravo skalo posveta spodobi, nam je Bagira priskrbel izredno tolstega bika, s katerim smo se mastili pri zabavnem večeru.
Naslednji dan smo bili deležni nadvse prijetne budnice, saj smo v dan zakorakali z jutranjo masažo obraza. Po zajtrku smo si vzeli čas za naš odnos z Bogom in odšli v puščavo.
Po sveti maši in kosilu smo se veseli, da smo se ponovno videli in izvedeli kaj novega, poslovili ter si zaželeli dober lov.