V Družini o naši knjigi Skavstvo za fante
Kako si na prostem narediti streho v dežju? In kako prepoznati goljufa? Kje je najbližje igrišče za nogomet? Kako okrepiti svojo vzdržljivost? In zakaj? Čemu bi se učili, kako prižgati ogenj z lokom?
Na prvem skavtskem taboru na otoku Brownsea v Veliki Britaniji l. 1907 je skupina fantov preizkusila, koliko se ideje o taborjenju obnesejo v praksi, in iskala odgovore na zgornja vprašanja. Opazovali so vedenje živali, si kuhali, se učili o človeških značajih, iskali vodo, ob večernem ognju poslušali zgodbe, ki jih je pripovedoval Robert Baden-Powell (Bi-Pi) iz svojega življenja v Indiji, Afriki, risali, ustvarjali pesmi, postali boljši plavalci ... Zakaj bi vse to počeli? Ah, saj je vseeno, bilo je namreč prav zabavno! In končno jim je nekdo dovolil, da se sami odločajo, se učijo tako, da nekaj preizkusijo, uresničijo različne ideje.
Navdušenje fantov je spodbudilo Bi-Pija, da napiše te in druge ideje, ki bi bile v pomoč fantom, da bi lahko to živeli vsak dan, ne samo na poletnem taborjenju. Naslednje leto je izdal šest zvezkov in jih opremil z risbami. Kmalu se je našel založnik, ki jih je bil pripravljen izdati v knjigi z naslovom Scouting for boys – Skavtstvo za fante. Skavtstvo se je hitro širilo in tudi knjiga je hitro pošla. Fantje in tudi dekleta so jo brali in ustanavljali skavtske skupine po vsem svetu. Prevedena je bila v mnoge jezike in postala četrta najbolj prodajana knjiga 20. stoletja. Ker ni samo priročnik, kako nekaj početi, ampak govori tudi o razlogih, zakaj nekaj početi. Njeni poudarki so odločnost, moralna drža, občutek za zabavo in humor. Knjigo lahko beremo kot zgodbo, hkrati pa je brezčasno poučno čtivo – njen podnaslov je Priročnik za odgovorno dravljanstvo.
Ker je avtor knjigo napisal v naglici, jo je pozneje dopolnjeval in prilagajal času, saj se je razvijalo tudi skavtsko gibanje, ki je to knjigo vzelo za osnovo. V slovenščini je knjiga prvič izšla l. 1932 pod naslovom Skavt. V knjižnicah jo je težko dobiti, v knjigarnah je ni, zato so se v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov odločili, da jo znova prevedejo. Izbrali so 35. izdajo, ki zaenkrat velja za najboljšo mešanico izvirnika in nadaljnjih popravkov. Skavtstvo temelji na prostovoljnem delu, zato so jo prevajali kar skavti sami, več kot 20 jih je sodelovalo pri tem. Zaradi tega so jo prevajali dlje časa, več je bilo tudi usklajevanja, po drugi strani pa skavti najbolje poznajo mnoge izraze, ki so povezani s skavtskim življenjem.
Kako je lahko aktualna več kot sto let stara knjiga? Po njej skavti danes vzgajajo več kot 50 milijonov otrok in mladih, vzgojne ideje iz nje so postale del številnih vzgojnih sistemov in načinov: učenje z delom (izkušenjsko učenje) postaja nekaj običajnega, vrstniško učenje odkrivajo mnoge organizacije ... Če se vam zdi, da so mladi dejavni oblikovalci družbe, v kateri živijo, ali bi jih radi k temu spodbudili, vam knjiga ponuja kar precej idej, zgodb, iger, vaj. Ponuja spodbudo za iskrivega, ustvarjalnega in iznajdljivega duha. Napotki, kako poiskati pravo smer svoje poti in si oskrbeti rano, pa so vedno koristni.
»Vem, da je vsak deček, ki je krvav pod kožo, željan pustolovščine in življenja na prostem, in tako sem napisal to knjigo, da bi vam pokazal, kako. /.../ V tej knjigi boste našli nasvete za urjenje in tako se boste lahko vsega naučili sami. Videli pa boste tudi, da bistvo dobrega skavtstva ni le v zabavi in pustolovščini, ampak v pomoči domovini in služenju ljudem v stiski. To je poslanstvo najboljših.«
Avtorica: Alenka Oblak
Vir: Družina, rubrika Mladi val
Foto: Eva Zupan, blog Eva Sardina