Ne pozabite na svoje mame!
Mamica je kakor zarja,
zjutraj se smehlja,
ko še v postelji se dete
s sanjami igra.
In zato nikdar
mamice ne dam.
Eno le na svetu širnem
mamico imam.
(Avtor: Matej Hozjan)
Materinski dan se navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu. Prvi obredi, posvečeni veliki materi vseh bogov, so bila povezana z marčevimi idami. Matronalije so praznovali stari Rimljani, in to je bil dan, ko so dobile sužnje za kakšen dan posebne pravice, poročeni moški in ženske pa so se obdarovali.
Materinski dan so prvič praznovali v Združenih državah Amerike leta 1910. Zaščitni znak tega praznika je beli nagelj, ki simbolizira milino, sladkost, čistost in vztrajnost. Po drugi svetovni vojni so začeli materinski dan kot civilni praznik slaviti tudi v Evropi. Sprva je bil materinski dan določen za 15. marec, a nato prestavljen na 24 marec. Na materinski dan, ki ga zdaj praznujemo 25. marca, so po šolah in tudi drugod razne proslave.
Krščanska cerkev je tako praznovanje obudila ter ga posvetila Mariji. Cerkev ga je na Slovenskem praznovala s proslavami in mašami na dan Marijinega oznanjenja, 25. marca. Pri kristjanih se je samodejno vzpostavila zveza med materinsko ljubeznijo in žrtvovanju po Marijinem vzoru. V Sloveniji ga po drugi svetovni vojni praviloma nismo praznovali, in sicer zaradi dneva žena 8. marca. Po osamosvojitvi je počasi spet začel dobivati na veljavi.
Damjan J. Ovsec: »Moji spomini na materinski dan segajo v temna leta druge svetovne vojne in prvo desetletje po njej, ko smo praznike slavili skromno, pa toliko bolj prisrčno. V številni družini, bilo nas je deset otrok, smo srečni pričakovali starejša brata, ki sta se vračala iz mesta s skromnim darilom za mamo. Otroci smo poznali vsa skrivna rastišča noric, ki smo jim pravili zvončki. Vsak s svojim šopkom, okrašenim z zimzelenom, smo se postavili v vrsto po starosti, stisnili mami roko in ji izročili šopek. Mama nas je objela s solzami v očeh, nas skromno pogostila in zapela z nami Slomškovo Preljubo veselje, oj kje si doma.«
Povzeto po: http://www.utrip.net/arhiv/html/mar01/1.html
(Avtor: Matej Hozjan)
Materinski dan so prvič praznovali v Združenih državah Amerike leta 1910. Zaščitni znak tega praznika je beli nagelj, ki simbolizira milino, sladkost, čistost in vztrajnost. Po drugi svetovni vojni so začeli materinski dan kot civilni praznik slaviti tudi v Evropi. Sprva je bil materinski dan določen za 15. marec, a nato prestavljen na 24 marec. Na materinski dan, ki ga zdaj praznujemo 25. marca, so po šolah in tudi drugod razne proslave.
Krščanska cerkev je tako praznovanje obudila ter ga posvetila Mariji. Cerkev ga je na Slovenskem praznovala s proslavami in mašami na dan Marijinega oznanjenja, 25. marca. Pri kristjanih se je samodejno vzpostavila zveza med materinsko ljubeznijo in žrtvovanju po Marijinem vzoru. V Sloveniji ga po drugi svetovni vojni praviloma nismo praznovali, in sicer zaradi dneva žena 8. marca. Po osamosvojitvi je počasi spet začel dobivati na veljavi.
Damjan J. Ovsec: »Moji spomini na materinski dan segajo v temna leta druge svetovne vojne in prvo desetletje po njej, ko smo praznike slavili skromno, pa toliko bolj prisrčno. V številni družini, bilo nas je deset otrok, smo srečni pričakovali starejša brata, ki sta se vračala iz mesta s skromnim darilom za mamo. Otroci smo poznali vsa skrivna rastišča noric, ki smo jim pravili zvončki. Vsak s svojim šopkom, okrašenim z zimzelenom, smo se postavili v vrsto po starosti, stisnili mami roko in ji izročili šopek. Mama nas je objela s solzami v očeh, nas skromno pogostila in zapela z nami Slomškovo Preljubo veselje, oj kje si doma.«
Povzeto po: http://www.utrip.net/arhiv/html/mar01/1.html
