Dan samostojnosti in enotnosti
Plebiscit, ki se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev, je bil izvršen 23. decembra leta 1990. Okoli 95 odstotkov volivcev je na vprašanje: »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo z »da«. Tri dni po plebiscitu, 26. decembra, so bili razglašeni rezultati. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.
25. junija 1991 je republiška skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost.
Ta državni praznik se je leta 2005 preimenoval iz dneva samostojnost v dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan smo namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.
V petek je potekala tudi državna proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki je minila v znamenju dneva ustavnosti. 23. decembra 1991 je bila namreč sprejeta slovenska ustava.
Predsednik državnega zbora, Gregor Virant, je v nagovoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti med drugim dejal, da si ne smemo delati iluzij, da lahko o vseh vprašanjih vsi mislimo enako. Za prijetno sožitje v družbi je bistveno, da se zavedamo različnosti med ljudmi in jo spoštujemo. "Svoboda, o kateri je razmišljal in pisal preminuli pisatelj in državnik Vaclav Havel, je svoboda, da poveš svoje mnenje, svojo resnico, je neprecenljiva pridobitev družbenega razvoja", je še dodal.
Pred proslavo sta potekali tudi slavnostni seji ustavnega sodišča in državnega zbora. V stolnici svetega Nikolaja v Ljubljani pa je predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof metropolit Anton Stres, daroval sveto mašo za domovino. Svete maše za domovino bodo tudi danes potekale tudi v ostalih stolnih cerkvah.