Gregor Čušin o hvaležnosti
”Ne reči prosim, ko kaj želiš in ne reči hvala, ko kaj dobiš, je še ena mala hudobija, ki kaj hitro zraste v veliko. Prosim in hvala res nista najpomembnejši besedi; rad te imam so neprimerno bolj pomembne. A tudi prosim in hvala sta tu nekje. Prosim in hvala sta besedi, ki te usposobita, da si hvaležen za vse kar imaš in kar prejemaš. Ljudje postanejo razvajeni in sebični zgolj zato, ker pozabijo prositi in se zahvaljevati.
Prosim in hvala sta sebičnostni termometer. Če te skrbi, da se tvoj otrok spreminja v razvajenega pamža, potem samo štej kolikokrat reče prosim ali hvala. Če teh besed nikoli ne izreče, potem je brez dvoma razvajen in če jih izreče vedno, potem je daleč od tega da bi bil kdaj razvajen. Če jih izreče le včasih, potem lahko zavije v katerokoli smer, in prav bi bilo, da se z njim pogovoriš in ga opomniš, da sta prosim in hvala ‘čarobni’ besedi. Čarobni zato, ker odpreta srce za druge.
Prosim in hvala te tudi opomnita, da se ne moreš kar sprehoditi skozi življenje brez pomoči drugih. In če ne bi bil rad pozabljen, potem ne pozabi na prosim in hvala. Ti dve besedi sta glavni smerokaz za pot prijaznosti.« Tako je zapisal Marc Gellman v zgodbi Zapovedi v kamnu.
Preberite celoten članek.