Božič, praznik Jezusovega rojstva
Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva, ki je za veliko nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, največji krščanski praznik. Srčika praznika ni le v tem, da se je spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero.
božične slike (Avtor: špela)
Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali datum v času, ko se dnevi ponovno začnejo daljšati.
Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča. Ljudje postavijo božična drevesca, jaslice in ponavadi imajo posebno božično večerjo, ki je obilnejša in boljša kot vsakdanja.
Kdaj so začeli po cerkvah in hišah postavljati jaslice, ne vemo natančno. Pri njih gre za tridimenzionalno, navadno miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Za vse to so potrebne figure, navadno tudi označitev kraja in okolja. Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Iz jezuitskih cerkva so se nato širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Priljubljene so bile tudi tako imenovane odrske jaslice, v katerih so bile figure izžagane iz desk in poslikane. Na podeželje so prišle šele v začetku 19. stoletja.
Božično drevesce, stoječe pokonci, okrašeno z lučkami kot središče domačega praznovanja je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega običaja. Za nastanek in pojav božičnega drevesca je zelo veliko teorij. Že dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Že pred prvo svetovno vojno so številne meščanske družine okraševale smrečice. Čez nekaj časa, okoli šestdesetih let so bila priljubljena plastična drevesca, v sedemdesetih pa je trg zahteval spet naravna. Velike okrašene božične smreke lahko občudujemo povsod po Evropi, bodisi na večjih trgih bodisi pred velikimi supermarketi. Okraski na božičnih drevesih oziroma kasnejših novoletnih jelk izvirajo iz antike in predantike. Posebno zgodovino pa imajo okraski na božičnih drevesih, ki jih je pričela proti koncu 19. stoletja izdelovati industrija.
Božične voščilnice so najmlajša stvar, ki je povezana z božičem. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara kakšnih 160 let. V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. ker smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali voščilnice in razglednice nasploh.
Prve božične voščilnice so bile enostavno okrašene, kmalu pa so se pojavile romantične scene s snegom, angelčki, zvončki in prikazi rojstva. Pri nas so bile božične voščilnice že močno razširjene na prelomu stoletja.
vir: http://web.s-gim.kr.edus.si/projekti/timko/2001_2002/zvezdice/Nina/BOZIC_UVOD.htm
božične slike (Avtor: špela)
Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča. Ljudje postavijo božična drevesca, jaslice in ponavadi imajo posebno božično večerjo, ki je obilnejša in boljša kot vsakdanja.
Kdaj so začeli po cerkvah in hišah postavljati jaslice, ne vemo natančno. Pri njih gre za tridimenzionalno, navadno miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Za vse to so potrebne figure, navadno tudi označitev kraja in okolja. Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Iz jezuitskih cerkva so se nato širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Priljubljene so bile tudi tako imenovane odrske jaslice, v katerih so bile figure izžagane iz desk in poslikane. Na podeželje so prišle šele v začetku 19. stoletja.
Božično drevesce, stoječe pokonci, okrašeno z lučkami kot središče domačega praznovanja je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega običaja. Za nastanek in pojav božičnega drevesca je zelo veliko teorij. Že dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Že pred prvo svetovno vojno so številne meščanske družine okraševale smrečice. Čez nekaj časa, okoli šestdesetih let so bila priljubljena plastična drevesca, v sedemdesetih pa je trg zahteval spet naravna. Velike okrašene božične smreke lahko občudujemo povsod po Evropi, bodisi na večjih trgih bodisi pred velikimi supermarketi. Okraski na božičnih drevesih oziroma kasnejših novoletnih jelk izvirajo iz antike in predantike. Posebno zgodovino pa imajo okraski na božičnih drevesih, ki jih je pričela proti koncu 19. stoletja izdelovati industrija.
Božične voščilnice so najmlajša stvar, ki je povezana z božičem. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara kakšnih 160 let. V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. ker smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali voščilnice in razglednice nasploh.
Prve božične voščilnice so bile enostavno okrašene, kmalu pa so se pojavile romantične scene s snegom, angelčki, zvončki in prikazi rojstva. Pri nas so bile božične voščilnice že močno razširjene na prelomu stoletja.
vir: http://web.s-gim.kr.edus.si/projekti/timko/2001_2002/zvezdice/Nina/BOZIC_UVOD.htm
