8. februar- Prešernov dan
PRIČUJOČE POEZIJE
"Smé nékaj nas, ker smo Prešérnove, bíti prešérnih;
pésem káže dovolj, kak je naš ôče kroták." je napisal o svoji poeziji pesnik sam.
Primicova Julija, Prešernova velika ljubezen (Avtor: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/julija.jpg)
Naš največji pesnik France Prešeren se je rodil 3. decembra leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Z osmimi leti se je preselil k stricu Jožefu, ki je bil župnik. Dve leti ga je stric poučeval, nato pa poslal v realko v Ribnico. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani. Z učenjem ni imel nikoli težav in bil je celo vpisan v zlato knjigo, med najboljše učence. V Ljubljani pa je spoznal, da ne želi biti duhovnik, kot je to želela njegova mati in se je vpisal v tretji letnik filozofije na Dunaju. To je bil pogoj za študij prava. Na Dunaju se je začel bolj zanimati za poezijo. Prebiral je vsa velika dela od antike do romantike. Leta 1824 so nastale prve Prešernove pesmi, leta 1828 pa je nastopil prvo službo pri odvetniku Leopoldu Baumgartnerju.
Kopitar in Metelko sta hotela uvesti nov črkopis, s katerim pa se France Prešeren ni strinjal, zato se je zapletel v črkarsko pravdo. Leta 1833 je spoznal Primicovo Julijo in postala je njegova neuslišana muza. Dve leti kasneje je umrl njegov prijatelj in mentor Matija Čop. Njegova smrt je Prešerna zelo prizadela in pahnila v krizo. Vdajal se je alkoholu, zanemarjal je delo v odvetniški pisarni. V Prešernovo življenje pride nova ljubezen, Ana Jelovšek. Imela sta tri nezakonske otroke, ki jih je Ana dala v rejo. Ko je zahajal v gostilno je spoznal Jerico Podboj, hčer gostilničarke. Vanjo se je zaljubil, a mu ona ni vračala čustev.
22. julija 1846, po pomladi narodov so Prešernu dovolili tisk njegovih Poezij. Na isti dan so mu tudi odobrili advokatsko mesto na Gorenjskem. V Kranju je odprl svojo odvetniško pisarno in tudi Poezije so se kar dobro prodajale. A nesrečne ljubezni in pijača so pesnika tako zdelale, da ni zmogel novega začetka. Zbolel je za cirozo jeter in v revščini umrl v Kranju 8. februarja 1949. Janez Bleiweis je poskrbel za slovesen pogreb in postavitev spomenika.
Prešeren je napisal mnogo odličnih stvari, najbolj znane pa so: Dekletom, Povodni mož, Slovo od mladosti, Hčere svet, Sonetni venec, Krst pri Savici, Nezakonska mati in seveda Zdravljico, ki leta 1994 uradno postane slovenska himna. Veliko njegovih pesmi je bilo objavljenih v pesniškem zborniku Kranjska čbelica.
Leta 1944 Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik in to je še danes.
Na spodnjem naslovu pa najdete kviz, da lahko preverite vaše znanje o Francetu Prešernu =)
http://www.preseren.net/slo/4-2_kviz.asp
Primicova Julija, Prešernova velika ljubezen (Avtor: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/julija.jpg)
Kopitar in Metelko sta hotela uvesti nov črkopis, s katerim pa se France Prešeren ni strinjal, zato se je zapletel v črkarsko pravdo. Leta 1833 je spoznal Primicovo Julijo in postala je njegova neuslišana muza. Dve leti kasneje je umrl njegov prijatelj in mentor Matija Čop. Njegova smrt je Prešerna zelo prizadela in pahnila v krizo. Vdajal se je alkoholu, zanemarjal je delo v odvetniški pisarni. V Prešernovo življenje pride nova ljubezen, Ana Jelovšek. Imela sta tri nezakonske otroke, ki jih je Ana dala v rejo. Ko je zahajal v gostilno je spoznal Jerico Podboj, hčer gostilničarke. Vanjo se je zaljubil, a mu ona ni vračala čustev.
22. julija 1846, po pomladi narodov so Prešernu dovolili tisk njegovih Poezij. Na isti dan so mu tudi odobrili advokatsko mesto na Gorenjskem. V Kranju je odprl svojo odvetniško pisarno in tudi Poezije so se kar dobro prodajale. A nesrečne ljubezni in pijača so pesnika tako zdelale, da ni zmogel novega začetka. Zbolel je za cirozo jeter in v revščini umrl v Kranju 8. februarja 1949. Janez Bleiweis je poskrbel za slovesen pogreb in postavitev spomenika.
Prešeren je napisal mnogo odličnih stvari, najbolj znane pa so: Dekletom, Povodni mož, Slovo od mladosti, Hčere svet, Sonetni venec, Krst pri Savici, Nezakonska mati in seveda Zdravljico, ki leta 1994 uradno postane slovenska himna. Veliko njegovih pesmi je bilo objavljenih v pesniškem zborniku Kranjska čbelica.
Leta 1944 Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik in to je še danes.
Na spodnjem naslovu pa najdete kviz, da lahko preverite vaše znanje o Francetu Prešernu =)
http://www.preseren.net/slo/4-2_kviz.asp
+2
