23. november- dan Rudolfa Maistra
"23. november predlagamo kot praznik v spomin na čas po prvi svetovni vojni, ko je bila utemeljena slovenska severovzhodna državna meja." je predlagala Vlada Republike Slovenije, to pa je potrdil Državni zbor Republike Slovenije. Tako smo 23. 11. 2005 prvič obeležili ta dan kot državni praznik, kot dan Rudolfa Maistra.
(Avtor: http://images.google.com/imgres?imgurl=http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/drugo/maiset_ptic_show.jp)
"Tega dne je Rudolf Maister – potem ko je 1. novembra 1918 po pooblastilu slovenskega Narodnega sveta za Štajersko, prevzel vojaško oblast v Mariboru in okolici in bil po njem imenovan tudi za generala – s svojo vojsko razorožil nemško oboroženo mestno stražo Marburger Schutzwehr. Od tedaj slovenska oblast v Mariboru ni bila več resno ogrožena.
Maister je nato začel vojaško prodirati na slovensko narodno mejno območje na Štajerskem in utrdil položaj do Radgone, Šentilja in Kozjaka. Že pred tem je slovensko vojaštvo na Koroškem prevzelo nadzor nad Mežiško dolino do Dravograda; to območje je bilo pod Maistrovim poveljstvom.
Po ureditvi razmer na slovenskem narodnem mejnem območju na Koroškem in Štajerskem, je bila nato s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti določena še danes veljavna državna meja. Zasluga za to gre tedanji narodno–uveljavitveni volji, ki sta jo udejanjila general Maister in slovensko vojaštvo. S tem sta uresničila splošno hotenje po slovenski narodni združitvi v novem zgodovinskem položaju, ki je nastal ob koncu prve svetovne vojne in razpadu dotedanje habsburške države.
Menimo, da to dejstvo, ki pomembno sooblikuje slovensko narodno samozavedanje, zasluži tudi praznično zaznamovanje.« je na 42. dopisni seji, dne 24.5.2005, zapisala Vlada Republike Slovenije.
(Avtor: http://images.google.com/imgres?imgurl=http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/drugo/maiset_ptic_show.jp)
Maister je nato začel vojaško prodirati na slovensko narodno mejno območje na Štajerskem in utrdil položaj do Radgone, Šentilja in Kozjaka. Že pred tem je slovensko vojaštvo na Koroškem prevzelo nadzor nad Mežiško dolino do Dravograda; to območje je bilo pod Maistrovim poveljstvom.
Po ureditvi razmer na slovenskem narodnem mejnem območju na Koroškem in Štajerskem, je bila nato s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti določena še danes veljavna državna meja. Zasluga za to gre tedanji narodno–uveljavitveni volji, ki sta jo udejanjila general Maister in slovensko vojaštvo. S tem sta uresničila splošno hotenje po slovenski narodni združitvi v novem zgodovinskem položaju, ki je nastal ob koncu prve svetovne vojne in razpadu dotedanje habsburške države.
Menimo, da to dejstvo, ki pomembno sooblikuje slovensko narodno samozavedanje, zasluži tudi praznično zaznamovanje.« je na 42. dopisni seji, dne 24.5.2005, zapisala Vlada Republike Slovenije.
