Z Divjimi risi ob Savinji
Pred kapucinskimi stopnicami (Avtor: Darko- Srčni krt)
Bi-Pi in dan spomina
Prvo smo se spomnili na bližajoči skavtski praznik Dan spomina, na Roberta Baden-Powella. Ker smo Divjim risom že pred dvema letoma predstavili njegovo skavtsko življenje, smo tokrat dali prednost njegovemu življenju pred ustanovitvijo skavtstva, njegovi vojaški karieri. Bi-pi je ogromno skavtskega znanja vlekel pravzaprav iz izkušenj in znanj, ki jih je pridobil in razvil v svoji bogati vojaški karieri. Bi-Pi je vojake raje uril v spretnostih preživetja v naravi in izvidništva. Med vojaki in njihovimi družinskimi člani je bil zelo priljubljen. Še posebej so otroci oboževali njegove pustolovske zgodbe in smešne karikature, ki jih je izvrstno risal. Njegov dober glas se je razširil po celem Britanskem imperiju. Nekoč je moral v Afriko, da ulovi krvoločnega afriškega plemenskega poglavarja Pempreha. Ko ga je Bi-Pi ulovil, je dosegel, da ga niso ustrelili, ampak so ga samo izgnali. Kasneje sta poglavar in Bi-Pi postala celo prijatelja. Od njega se je Bi- Pi naučil pozdrav plemena Ashanti: pozdrav pogumnih med najbolj pogumnimi, rokovanja z levico, ki je danes skavtski pozdrav. Svoje mojstrstvo v vojaški taktiki je tudi pokazal v branjenju mesta Mafeking v južni Afriki. Kljub 10 -kratni premoči Buri niso uspeli zavzeti mesta.
Sprehod ob Savinji
Sledil je sprehod. Po razdrtju kroga s "komarjem", smo se po kapucinskih stopnicah spustili v dolino. V dokaz osvojitve strateško pomembne točke pod stopnicami smo naredili skupinsko fotografijo. Skozi park smo krenili po desnem bregu Savinje vse tja do kmetije, ki ji po domače pravimo pri "Lunu". Ker smo vmes postali žejni, smo malce naredili pavze. Poleg pitja (soka, seveda) smo si še privoščili tudi nekaj veselega poziranja pred fotoaparatom. Pri Lunu smo se nato obrnili in šli nazaj do prvega mosta. Tam smo prešli na levi breg in nadaljevali pot proti mestu. Pri mostu za v park, smo se ustavili v kavarni v naše nove (prenovljene in razširjene) mestne knjižnice. Privoščili smo si našo najpriljubljenejšo pijačo - kavico. Ob prijetnem kramljanju nam je ura ob kavici prehitro minila.
Po petnajstih minutah hoje smo ponovno prispeli pred kapucinski samostan. V krogu smo strnili vtise tega dne, za spomin pa je vsak dobil po eno misel Roberta Baden - Powella. Srečanje smo zaključili z večerno sveto mašo, ki jo je daroval br. Metod. Po maši smo se po skavtsko ponovno zbrali v krogu, da zapojemo Angelčka in se poslovimo.
Čeprav je bil mrzel in oblačen dan, nas to ni motilo. Nam je bilo pri srcu toplo. In ko ponovno pomislim na to srečanje, mi je spet toplo pri srcu. Verjamem, da tudi Risom.
