Res, bilo je prijetno
Popotnika sta se najprej ustavila v Vipavskem Križu kjer sta prisluhnila petju bratov kapucinov. Svojo pot sta nadaljevala do Škofje Loke kjer so jima »medvedi« predstavili na kakšen način se je znašel zamorec v škofjeloškem grbu. V Ljubljani so štepanjski medvedi odšli na predčasno spanje, zato sta romarja naletela le na skupino mladih skavtov stega Ljubljna 4. Pri tem sta spoznala legendo o Ljubljanskem zmaju. V bližini Domžal sta srečala osla, vendar sta ugotovila, da je bolje, da potujeta brez njegove družbe. V Krškem sta zgolj prespala in si ogledala Kapucinsko knjižnico. V Celju sta poplesavala ob afriških ritmih pesmi Nkembo Nkembo. Na Ptuju sta doživela nekdanji utrip vasi. Na poti do Kančevcev se sicer nista izgubila, tako kot pred leti skupina skavtov, toda potrebovala sta nekaj časa, da sta ugotovila kdo prepeva. Ni bilo ptičje petje, temveč pevski vikend v Kančevcih. Sv. Klara in sv. Frančišek sta se pri vračanju v Assisi še enkrat oglasila v Štepanji vasi kjer so se medvedi končno le prebudili in »zabrundali« dve pesmi.
Na koncu so vsi nastopajoči s pesmijo Res je prijetno, kar je bil tudi naslov prireditve, pospremili popotnika na dolgo pot do Assisija.
Na prireditvi zbrani prispevki so »odromali« na ptujsko območje kot pomoč prizadetim v zadnji poplavi. Po prireditvi se je druženje s pesmijo in pogovori nadaljevalo pozno v noč.
Skavtska ljubitelja sta posnela nekaj slikovnega in filmskega gradiva. Matjaževo galerijo fotografij boste našli tukaj in Mirotov film v treh delih: 1. del, 2.del, 3.del.