Delali smo nove korake
Pohodni tabor po Pohorju
16. in 17. julija 2011 je bila naša bratovščina s skavtskimi prijatelji na pohodu po Pohorju. V dveh dneh smo prehodili krožno pot od Rogle preko Peska, Klopnega vrha in pragozda skozi Šumik do Osankarice, kje smo prespali, in nazaj. V prijetnem hladu pohorskih gozdov, jas in nekaj osamelih domačij smo skupaj prehodili nekaj več kot 35 kilometrov. V prijetnem druženju smo na skavtski način doživljali prekrasno pohorsko pokrajino in dovolili, da nam Stvarnik spregovori preko stvarstva.
Na naših poteh smo spoznali tudi nove zanimive ljudi. Na Rogli smo srečali skupino libijskih otrok, med katerimi so bili tudi skavti. Zato je bilo slikanje z njimi obvezno. Na Osankarici sta se nam pridružila še dva skavtska simpatizerja iz mariborske bratovščine: Franci in Joško. Prvi, rojen Mariborčan in navdušen planinec, jo je primahal naravnost iz Bele krajine, drugi pa se je pripeljal na Pohorje s posebnim triciklom. Joško je nomad posebne vrste, saj je s tem svojim nenavadnim vozilom prepotoval ZDA in dobršen del Evrope. Na teh svojih potovanjih običajno noč prespi kar na prostem.
Naše dvodnevno druženje v naravi je še okrepilo in utrdilo vezi med nami. Polni zadovoljstva smo si zaobljubili, da podoben podvig še kdaj ponovimo.
Naredimo korak naprej…
je bil moto letošnjega poletnega tabora v Savudriji v začetku septembra. Ena od značilnosti tega tabora je bila spontanost. Program tabora je bil na prvi pogled dokaj ohlapen. Razen najbolj potrebnih zadev, ki morajo biti, da zadeve tečejo tekoče in brez sporov, smo z dogovorom sproti usklajevali naše proste aktivnosti. Ker je bilo vreme idealno in morje toplo, smo se preko dneva večinoma kopali. V prijetni senci borovcev so nekateri tudi izkoristili čas za druženje s knjigo.
Jutra smo pod vodstvom br. Marjana začenjali s skavtsko sv. mašo, ki nas je duhovno poživljala po ves dan. V nedeljo se nam je pri maši pridružil tudi legenda velenjskih tabornikov g. Anton Decosta, ki je s svojimi taborniki prav te dni taboril v neposredni bližini našega tabora. Po maši se je z nami zadržal še pri zajtrku. Med pogovorom nam je zaupal, da s simpatijami gleda na naše katoliško skavtstvo in da z veseljem sodeluje pri projektih kot je npr. LMB, ob enem pa si želi še več sodelovanja med našo in njihovo taborniško organizacijo.
Tudi večera sta bila namenjena duhovnosti. Ta je bila prilagojena iskanju naših skavtskih poti za naprej. Ponosni na desetletno prehojeno pot moramo z zanosom zreti v našo prihodnost. Zanos pa bomo črpali iz skavtskih vrednot, našega krščanstva in naše povezanosti med člani bratovščine. Eden od virov zanosa je tudi sodelovanje z vsemi, ki s svojim duhom, delovanjem in svojo širino lahko bogatijo naše skavtstvo in mi njih. Naredili smo korak naprej, zato da bomo lažje delali nove!