SkavtNET

Barbara Fužir (Avtor: osebni arhiv avtorice)

Predlog se sliši skorajda sporno. Skorajda v stilu resničnostnih oddaj. Vključijo se rdeči alarmi skromnosti, ob strani zagledamo privid očeta, ki odkimava rekoč »Ne važi se!«, babičin glas nekje v daljavi šepeta »Lastna hvala, cena mala«. In seveda običajno sklenemo, da se hvalili ne bomo. Ker to običajno počnejo ravno tisti, ki se sploh ne bi smeli pohvaliti.

Tuje nam je kitenje s tujim perjem – in tako je prav. Skavt si prizadeva, da s svojim konkretnim delom in znanjem izpričuje vrednote, ki jih živi.

Do tu vse lepo in prav.
A ko nam nekaj uspe, ko izpeljemo kakšen super projekt, ko peš raziskujemo domače in tuje loge, ko ljudem polepšamo dan, ko služimo, ko skupaj gradimo skupnost, ko smo odgovorni državljani, ko bi si naši starši (tudi če niso skavti) v svoji podpori zaslužili častne rutke – potem je dobro, pošteno in pravično – če za to zvedo tudi drugi.

Gledate kaj informativna dnevna poročila?
Nekateri strokovnjaki temu pravijo tudi »informacijsko smetenje« glave in srca. Ena nesreča tu, druga katastrofa tam. Korupcija gor, neprevzemanje odgovornosti dol. Dobro je, če smo informirani; nujno je, da vemo, kaj se dogaja v svetu okoli nas.

A na svetu ni vse narobe. Ni vse, kar se med dnevom dogaja, znanilec krize. Drznem si celo trditi, da toliko, kot je storjenih zaviralnih dejanj rasti (goljufij, poneverb, zanikanja odrasle odgovornosti), toliko je tudi dejanj in ljudi, ki delajo ravno obratno.

Povezujejo, pomagajo, tvorijo.

Kako ljudje izven dotičnega stega, kjer je, skupina ali posameznik, skavt ali podpornik, ustvaril nekaj fantastičnega – sploh izvemo za to?

Po zavitih ovinkih. Čez več mesecev.
Brez pretiravanja. Če so komunikacijski kanali drugače dobro pretočni, ta, ki prenaša ponosno (samo)pohvalo šepa. Močno.

Hvala Bogu za Facebook! Na srečo ta za zamaskiranimi izjavami »Bilo je fajn« in norimi fotografijami izda mnogo več – prav navdušujoče zgodbe. Skupine, ki si drznejo. Ki organizirajo mednarodne tabore. Ki iščejo spoznanje med kočevskimi medvedi. Ki dokazujejo, da so tabori mogoči tudi v letošnjem kislem poletju ☺ Ker če se nekje vkoplješ – boš tam pač ostal! Pa pika.

»Ah, pa saj to vsi počnejo!« 

Včasih smo tako vpeti v vsakdanjo skavtsko izkušnjo, da sploh ne opazimo, da drugi morda ne prehodijo tudi do 100 kilometrov, otovorjeni kot kakšna vzdržljiva mula. Občasno tudi v tujini. Da morda služenje skupnosti ni samoumevno. Da so aktivne počitnice s tako omejenimi sredstvi za marsikoga znanstvena fantastika. Da starši, ki z različnimi akcijami na vseh koncih in krajih podpirajo skavte – niso nekaj avtomatskega. Da je skupnost, kjer ti stavek »Skavti smo!« odpre vrata – dar.

Skavti smo dobra zgodba

Nekaj jih delimo na našem spletnem skavtskem domu SkavtNET, še več pa jih ostane v nostalgičnih spominih. Ali na facebooku posameznikov, strani stegov. 

Ne se šparat! ☺ 

Predstavljajte si, da bi bila nekoč dnevna informativna poročila sestavljena samo iz pozitivnih zgodb. Uspelo nam je to ... tam se je ta skupina povezala in skupaj so dosegli ... prevzeli so odgovornost ... raziskovali so in si pogumno upali dati pobudo ...

Fantastika?
Ne. Pohvalite se. Najdite navdihujoče ljudi znotraj ali izven stega. Predstavite jih tudi nam. Za skavtstvo ne delajo samo aktivni skavti. Marsikdo se je tudi nekoč na vse kriplje in kremplje trudil, da je danes skavtstvo v vašem kraju tako živo, kot je.

Nabrusite svojo novinarsko žilico, raziskujte! Povežite se z lokalnimi mediji – lačni so dobrih zgodb. In mi tudi! Delite – s stegom – in navzven. Spodbujamo zdravo radovednost in pravo pohvalo. Radi imamo dobre zgodbe. Naj se širijo ☺

P.s.: namige pošljite na pr@skavt.net

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.