Mogoče se bo pa dalo kaj zmenit
Tjaša Sušin (Avtor: osebni arhiv)
Dragi moj skavt … razumem. Vsi smo malo nagnjeni k temu, da včasih naredimo kakšno stvar po liniji najmanjšega odpora. Pravzaprav vemo, da nas bo že počakala – namesto nas ne bo nihče. In spisati pet strani je res težava, še posebej, ker velja, da »skavti se podimo po naravi« in ker »skavti pa res niso za to, da bodo sedaj še nekaj tipkali«.
Okej, okej. Saj te v resnici razumem, ker se tudi sama težko spravim pisat še tisto stoto poročilo in tisoči zapisnik. Ampak – ko bi pa rad izvedel, če je kdo že kaj takega naredil, ko bi želel preverit, če je to že kje zapisano, če je prejšnji stegovodja imel podobno težavo, ko ne veš točno, kaj pomeni pisk .-. in te zanima, kaj točno že pomeni tisti element skavtske metode … Takrat je pa dobro, da to nekje že piše, a? Takrat je pa dobro, da lahko koga pokličeš, ki ti bo povedal, kam moraš pogledat?
Ja, takrat pa naenkrat papir postane uporaben, celo zaželjen. No, moj namen pravzaprav ni, da govorim o papirju. Pa vseeno … je res tako težko 1 uro posedet v misli na preteklo skavtsko leto ali celo skavtsko pot? 1 uro posedet, da zapišeš tisto, kar si pravzaprav naredil za svoje skavte? Tisto, kar si s srcem delal par ur na teden – pripravljal, načrtoval, izvajal, sodeloval – vse samo za to, da bi tvoji skavti rasli, postajali odgovorni, pristni, samostojni in zdravi ljudje, kristjani, državljani.
Je res tako težko napisat korak voditelja? Si res tisti, ki se pa s to administracijo že ne bo ukvarjal? Ok, mogoče ja – ker to je pa itak bedarija, ki jo »nekdo zahteva«. Pa tudi en teden na taborni šoli Metoda zna biti res dolgočasen in neuporaben (v resnici mislim, da ravno nasprotno). Pa je res? A ni to tudi tvoje osebno napredovanje? To, da dobiš izkušnjo, se naučiš o skavtski vzgoji, reflektiraš, da se naučiš stvari tudi zapisati tako, da jih razumejo drugi, da se uriš v izražanju, postavljanju ciljev in prepoznavanju svojih močnih ter šibkih lastnosti? Je korak kaj drugega kot to? In kar je najlepše – ni fiktivnost, je nekaj, kar si res naredil.
In če smo že pri tem … koliko papirjev sproduciraš tedensko/mesečno/letno v srednji šoli in na faksu? Koliko od teh je res nesmiselnih in brezpredmetnih? Koliko se pritožuješ? Kar precej, a? Ampak na koncu vseeno narediš … Zakaj? A zato, da boš dobil oceno? Formalni podatek, ki ti bo pomagal tehnično gledano napredovati.
Pomisli. Upam, da se ti zdi vsaj malo bolj vredno napisati »tistih 5-7 strani«, ki pravzaprav niso nekaj, kar »bi nekdo ful rad prebral« in za kar bi dobil oceno, ampak so preprosto slika tebe, tvojega dela in prizadevanja – potrdilo tebi, da osebno napreduješ in morda v pomoč nekomu, ki se bo s to isto rečjo trudil v svoji koloniji, krdelu, četi ali klanu. Takrat, ko boš »spet« brskal, ker bi rad vedel, kje je to zapisano … se spomni …
No, pa k bistvu. Mogoče se bo pa dalo kaj zmenit. Ja … pri skavtih se itak vsi poznamo, smo prijatelji, bratje in sestre. Vse super in fajn – ampak še vedno – če smo vse to, smo tudi odgovorni za osebno rast drug drugega in tukaj se »mogoče se bo pa dalo zmenit« žal konča. Ker zato, da bi osebno rasli, potrebujemo zrcalo, potrebujemo drug drugega in jasne meje, ki jih lahko prestopimo le tako, da malo skočimo iz svoje cone udobja.
Ne razumi narobe.
Želim le, da bi kot organizacija znali pogledati strateško, kadrovsko ali, kot je rekel Baden-Powell: »Glej daleč in ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje.«
Želim, da bi kot voditelji v stegu čutili odgovornost za to, da se naše znanje, srčnost in navdušenost predaja iz roda v rod in ne bi iskali lukenj – »mogoče se bo pa dalo zmenit« - ker pač nismo »upali« oz. namenili enega SKVO sestanka za to, da bi se iskreno pogovorili in odločili, kakšna bo naša stegova pot v naslednjem skavtskem letu, pa nas je jesenska prijavnica malo prehitela.
Želim, da bi kot voditelji živeli to skavtsko utrganico več kot 2 ali 3 leta, ker se mi zdi, da se šele takrat pravzaprav zares udomačimo. Ja, udomačimo – kot je že rekla lisica v Malem princu: »Spoznaš samo to, kar udomačiš. Ljudje si več ne vzamejo časa, da bi kar koli spoznali.«
Želim, da bi vsak od nas spoznal, da nekatere stvari zahtevajo čas, zahtevajo odločitev in zahtevajo tudi nekoga, ki se odloči takrat, ko se nam v lenobi ali pa ihti časa zazdi, da »mogoče se bo pa dalo kaj zmenit«. Želim, da to razumemo kot dejanje iz ljubezni – dejanje, ki tebe, mene in vsakega od nas žene, da izkoristimo svoj potencial in uresničimo to svoje poslanstvo kot veliki zmagovalci. Saj veš, zmagovati pa v resnici pomeni premagovati samega sebe.
Dragi skavtski voditelj – pokliči, mogoče se bo pa dalo kaj zmenit – ampak, pomisli – mogoče pa boš s svojim zgledom pomagal še nekomu postajati boljši, najboljši.
Zato začnimo danes … razmišljati in sovoditelje spodbujati, da skupaj razmišljamo, kje bo vsak izmed nas (napredoval) naslednje leto. Srečno pot!
Dragi brat, draga sestra, uspešno na skavtski in življenjski poti!
Se že veselim, da se srečamo …
Mogoče na DSV-ju? 😊
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.
