Nosim odgovornost za svojo skupino
"Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti,
žejen sem bil, in ste mi dali piti, … (Mt 25,35)
Iskal sem, in ste mi pomagali,
preizkušal sem meje, in ste mi bili trdna opora,
ušpičil sem kakšno, in niste obupali nad mano ..."
Te misli so nekakšen odmev na razmišljanja zadnjih tednov, ko se precej sprašujem o svojem voditeljskem poslanstvu. Kaj sploh pomeni biti voditelj?
Za kaj pripravljamo mlade?
Spomnim se, kako so nam na taborni šoli razlagali o vlogah v timu. Nekdo je vodja, drugi garač, spet drugi inovator ... Sam sem kritik. In kot tak imam večkrat težave z vodenjem tako svoje veje kot tudi projektov. Dolgo časa sem se ukvarjal s tem in iskal rešitve za to »težavo«. Danes pa vidim, da so v tem času mimo mene šli mladi, ki niso dobili tega, kar bi od mene kot voditelja pričakovali.
Mislim, da imamo voditelji pogosto nekoliko izkrivljeno podobo o svojem poslanstvu. Kot pogoj za dobrega voditelja vidimo predvsem neke zunanje lastnosti: voditelj mora biti zabaven, dobro mora poznati skavtske veščine, biti mora vešč komunikacije, … Pozabljamo pa, da sta naša drža in naš zgled pomembnejša kot vse naše (naučene) sposobnosti. Priznajmo si: ko bodo naši skavti odrasli, vozlov najbrž ne bodo uporabljali – bodo pa ohranili vezi prijateljstva. S karto in kompasom najbrž ne bodo iskali poti skozi gozd, bodo pa iskali življenjsko pot. Ne bodo s kresilom netili ognja, bodo pa prej ali slej morali z žarom zagovarjati svoja prepričanja, vero, odločitve. Jih pripravljamo na to?
Mladi iščejo odgovore ...
In če si kot voditelj pridobiš njihovo zaupanje, bodo prišli k tebi. Sicer te ne bodo povabili na poglobljen pogovor, ampak te bodo prej postavili pred zid s kakšnim provokativnim vprašanjem. Ne bodo iskali teorije. Zanima jih, kako živiš in če o tem upaš spregovoriti. In če jim ne daš odgovora, ga bodo iskali drugje. Kje? Mogoče na internetu, mogoče pri frajerju iz višjega razreda, mogoče …
Iščejo zgled, ne besed. Preizkušajo meje in se ne zadovoljijo s prepovedjo nečesa. Želijo vedeti, zakaj je dobro biti »znotraj«, ne zanimajo jih razlogi, zakaj ne iti »ven«.
Zgled se ne more spraviti v pravilnik
V Združenju se precej govori o takih in drugačnih pravilnikih, kaj se sme in kaj ne … Obstajajo pa stvari, ki jih pač ni mogoče spraviti v obliko pravilnika. In prav zgled je ena takih stvari. Kakšno sporočilo daje voditelj, ki na srečanju zagovarja malodane abstinenco, po srečanju pa vrže rutko v torbo in gre s kolegi na pivo? In po možnosti še objavi slike v ne najbolj treznem stanju na družabnih omrežjih? Alkohol je le ena tema. Lahko bi govorili tudi o duhovnosti, obnašanju za volanom, morali, katolištvu, aktivnem državljanstvu, …
In naj sklenem z mislijo iz molitve voditeljev, ki smo jo žirovski voditelji dobili napisano na ščipalki na SKVO načrtovanju: »NOSIM ODGOVORNOST ZA SVOJO SKUPINO«. Nekoč bomo dajali odgovor za naše besede in dejanja, pa tudi za molk in opustitve. Za vse, s čimer smo (ali nismo) oblikovali zaupane nam mlade. Smo pripravljeni na to?
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.