Imeli bomo takšna regijska vodstva, kot si jih zaslužimo
Pismo sem prvotno napisal stegovodjem v Ljubljanski regiji. Ker pa so regije aktualna tema, sem se odločil, da pismo tudi javno objavim.
STEGOVODJA, POZDRAVLJEN,
pišem ti, ker je naslednji teden izredni svet Ljubljanske regije. Ob 18. uri v prostorih Združenja, če slučajno ne veš. Pišem, ker bi rad potrkal tudi na tvojo vest. Želim si namreč, da bi bila na izrednem svetu prisotna tudi delegata iz tvojega stega.
Zakaj imamo izredni svet Ljubljanske regije?
Aktualno regijsko vodstvo je razpadlo. Načelnik ni zmogel nositi bremena odgovornosti in je že dlje časa nazaj prenehal komunicirati s preostalim regijskim odborom in z ostalimi organi Združenja. V začetku maja pa je tudi uradno odstopil. Duhovni asistent se ta mesec odpravlja na večletni študij v tujino. Na delavni praksi v tujini je tudi načelnica, ki je sicer od septembra, ko se vrne, pripravljena še voditi regijski odbor. Na delovno prakso v tujino se ta mesec odpravlja še ena članica regijskega odbora, preostali trije pa so na skupnem sestanku zaradi številnih drugi študijskih in poslovnih obveznosti izrazili željo po prenehanju mandata.
Tako smo ugotovili, da v tem trenutku v Sloveniji ni nikogar, ki bi skrbel za stege v Ljubljanski regiji, in da slabo kaže tudi za naprej. Zato se je RO LJ odločil, da ne bo dopolnjeval »praznih« mest, ampak bo odstopil in omogočil novi ekipi, da nadaljuje njihovo delo cel mandat.
Odstop je odgovorno dejanje.
V mladinskih organizacijah, kot smo skavti, je normalno, da odgovorna mesta zasedamo mladi. Razumljivo je, da je za mlado osebo, ki si še postavlja temelje svojega življenja, tri leta dolga doba. Izjemno dolga. V mladosti pa se včasih velike stvari zgodijo z danes na jutri. Na hitro in nepredvidljivo. RO LJ je kljub vsemu delal dobro. Še posebej bi rad izpostavil inovativne čajanke po sredinih študentskih mašah. Gre za dober primer, kako se voditelji lahko družimo in učimo drug od drugega. V določenem trenutku pa se je zgodilo več nepredvidljivih stvari. In RO LJ je tehtno ugotovil, da dela več ne zmore opravljati, in je priložnost ponudil drugim. V mojih očeh si vsak, ki je sposoben oceniti, da nečesa ne zmore, in to tudi javno priznati, zasluži izjemno spoštovanje. Gre za veliko mero samokritičnosti in zahteva ogromno poguma.
Regija je vezni člen.
Med »lokalno« in »nacionalno« ravnjo. Nič (razen statuta) nas ne zavezuje, da bi regije sicer morali imeti, ali da bi morale biti voljene. Šlo je torej za zavestno odločitev preteklih generacij voditeljev, da želijo tak sistem. Pravih razlogov zanj ne poznam, sklepam pa, da je bila v ozadju ideja o močni »lokalni ravni«. Regija ima, zato ker je voljena, v demokratičnem smislu izredno politično moč. Če se regijska vodstva združijo, so na primer enakovreden sogovornik izvršnemu odboru. Namerno sem uporabil besedo sogovornik, ker verjamem, da je vloga regij, da skrbijo, da je celotna struktura Združenja v stiku s stegi. Z voditelji v vejah. In z njihovimi težavami. Vloga regijskega odbora je, da pozna stege na svojem področju, da razume njihove težave in poskrbi, da za te težave slišijo in jih razumejo tudi drugi. Statut Združenja v 29. členu regijskim odborom nalaga izredno veliko odgovornosti. Naj jih nekaj naštejem:
- odločanje o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje programa na regijski ravni;
- predlaganje novih stegov in podajanje mnenj o njih;
- sodelovanje s krajevnimi, civilnimi in cerkvenimi oblastmi;
- pripravljanje različnih projektov, dogodkov in opravljanje ostalih »tekočih« aktivnosti.
Ste v vašem stegu že imeli kdaj občutek, da program z državne ravni ni prilagojen vašim potrebam? Imate občutek, da vaše mnenje na škofijskem odboru za mlade ni slišano? Se vam zdi čudno, da v sosednji župniji še ni skavtov? Ali pa so celo propadli? Na vsa ta vprašanja odgovarja vaš regijski odbor. Tudi ta, ki ga bomo volili naslednjo sredo.
O perspektivnih in umirajočih organizacijah.
Volitve so vedno odraz nekakšnega splošnega stanja v Združenju. V pobudniški organizaciji, polni mladih, inovativnih talentov, zagotovo ni težko najti primernih in kompetentnih ljudi. Prav tako s primernimi kandidati nimajo težav organizacije, ki so polne odgovornih, motiviranih katoličanov. Nasploh so organizacije z jasnim poslanstvom in močnimi vrednotami tiste, ki kar vlečejo mlade k temu, da se jim priključujejo in v njih delujejo. To so žive, perspektivne organizacije, ki obljubljajo rast in spreminjajo družbo. Obstajajo pa tudi drugačne organizacije. Umirajoče. Za te je značilno, da je v njih kup lenih riti, ki veliko govorijo, a malo naredijo. Za umirajoče organizacije je značilno, da vsi vedo, kaj bi bilo treba narediti, a tega nihče ne naredi. Imajo pa vsi super izgovore. Razlika med živimi organizacijami in umirajočimi se najlepše vidi na volitvah v različne organe. V perspektivnih organizacijah se na volitvah izbira med različnimi odtenki svetle prihodnosti, ki jih predstavljajo posamezniki, ki kandidirajo. V umirajočih organizacijah se ne izbira kaj veliko. Dober je kar vsak, ki kandidira.
Imeli (smo) bomo točno takšno regijsko vodstvo, kot si ga zaslužimo.
In če se ti to vodstvo slučajno ne bo zdelo dovolj dobro, si za to najbolj odgovoren ti in voditelji v tvojem skvoju. Ker si niste vzeli odgovornosti, ki bi si jo kot odgovorni člani organizacije morali, in niste v regijski odbor predlagali (naj)boljših.
Malo sem se ti zlagal na začetku. Nisem ti pisal samo zato, da bi na izredni svet regije prišla delegata iz tvojega stega. Pisal sem ti, ker si želim, da bi se v tvojem skvoju pogovorili o tem, kakšno regijsko vodstvo si želite. Najbolj pa si želim, da bi tudi vaš steg predlagal koga v regijski odbor.
Naslednjo sredo bomo vedeli, kaj čaka naše želodce. Vedeli bomo, ali se bliža val hrenovk, ki bodo sledile obljubam v novih stegih. Lahko pa se tudi zgodi, da se bomo zgolj začeli pripravljati na nov obrok umiranja.
Odločate vi. V vašem skvoju.
Bodi pripravljen!
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.