SkavtNET

Klemen Simončič (Avtor: osebni arhiv )

Spraševal sem se, kako se moram obnašati, kako moram živeti, da bom dober voditelj. Katere vrednote so najpomembnejše, katera znanja in veščine najbolj temeljne? Želel sem vedeti, kaj loči dobrega voditelja od slabega in kako zagotoviti, da bodo sadovi mojega dela čim bolj pozitivni. Vprašal sem se tudi, kako se uveljaviti ob uspešnem in priljubljenem voditelju, ter pozneje, kako ga naslediti? 

Počasi se izteka moje četrto leto voditeljstva, kar me še zdaleč ne uvršča med najbolj izkušene člane Združenja, a sem v tem času našel odgovore na nekatera zgoraj našteta vprašanja. V tem času, ko mnogi klanovci razmišljate, kako nadaljevati skavtsko pot, ko nekateri voditelji tehtate, ali si je vredno poleti vzeti čas za taborno šolo, želim to deliti z vami. 

Menim, da v grobem obstajajo trije tipi voditelja, vsak s svojimi prednostmi in slabostmi. Za vsakega od teh nam zgled ponuja tudi Sveto Pismo. 

Idealen voditelj 

Idealen voditelj je tisti, ki se za svoje otroke trudi iz čiste ljubezni. Dela se loteva z veliko predanostjo, najpomembnejše pa mu je, da zanje naredi nekaj dobrega. Brez obotavljanja žrtvuje svoj čas za vse mogoča načrtovanja, za temeljito pripravo srečanj, tabora in zimovanja. Pri tem ga ne ustavijo niti bližajoče se obveznosti na faksu ali pomanjkanje spanja. 

Idealen voditelj se ne boji, da bi se zameril svojim otrokom. Veliko pomembneje mu je, da jih v resnici nauči reda, spoštovanja do Boga in bližnjega, ter jim vcepi delavne navade. Kljub temu je z njimi zelo potrpežljiv, nad nikomer ne obupa in nikogar ne zavrača, nikomur ne zameri. V vsakem trenutku misli le na to, kaj je dobro za njegove skavte in kako jim lahko pomaga, da postanejo odgovorni državljani in dobri kristjani. 

Kateheza je vedno središče srečanj, ki jih pripravlja, vse ostale aktivnosti pa jo dopolnjujejo. Idealen voditelj nikoli ne pozabi na svoj odnos z Bogom, saj mu ta daje energijo, da se lahko razdaja. Veliko moli tudi za zaupane mu skavte, sovoditelje… 

Sveto Pismo nam daje zgled takega voditelja v našem odrešeniku Jezusu Kristusu. On je vse ljudi resnično ljubil in ni odnehal niti, ko je bilo treba za nas darovati svoje življenje. Bil je neustrašen, ko je ljudi opozarjal na njihove napake in neskončno usmiljen s skesanimi grešniki. 

Jezus je resnično dober zgled skavtskega voditelja, a mu med ljudmi ni enakega. Idealen skavtski voditelj žal ne obstaja. 

Razočaran voditelj 

Razočaran voditelj resnično verjame v skavtstvo, v našo vzgojno metodo in je prepričan, da s svojo zagnanostjo lahko spremenimo svet. Tudi tega krasi popolna predanost in velika vnema. Zelo jasno zna definirati pomanjkljivosti v njegovi veji in ne odneha, dokler za njih ne poišče rešitve. Loti se številnih projektov, je pobudniški in pogosto gonilna sila napredka. 

Žal se stvari na dolgi rok nikoli ne iztečejo točno po načrtih. Sadovi dela skavtskega voditelja se pogosto pokažejo z velikim časovnim zamikom, zato je tak voditelj v veliki nevarnosti, da mu zmanjka volje in energije. Naj bo voditelj še tako zagnan, vseh niti nikoli ne more imeti v svojih rokah. Kaj kmalu se lahko zgodi, da pade udeležba na srečanjih, nič nenavadnega ni, če sovoditelji ne sledijo njegovemu tempu in takrat nastopi razočaranje. 

Sveto Pismo je polno razočaranih ljudi. Polno je takih, ki so si ustvarili zelo natančno sliko, kdo je Jezus, kakšen Odrešenik je in kako jih bo vodil. Med njimi so bili tudi Jezusovi apostoli. Na velikonočni petek so se vse sanje zdrobile v prah in razočarani so odhajali. Čutili so, kot da so zapravili pretekla tri leta življenja. Za mnoge med njimi bi bila sicer to najproduktivnejša leta mladosti. 

Zmeren voditelj 

Zmeren voditelj zelo natančno ve, koliko časa in energije lahko vloži v skavtstvo.  Zaveda se, da ne sme vse energije potrošiti takoj, saj bo tako pregorel. Redko načrtuje velike spremembe v svoji veji, zadržan je tudi do večjih projektov. Tak voditelj ni gonilo napredka, je pa varovalka, da ne pride do nazadovanja. Zada si manj stvari, a te vedno pripelje do konca. 

Zmeren voditelj ne tvega s srečanjem dan pred izpitom. Pri pripravi aktivnosti se najprej vpraša, kakšne so zmožnosti, šele nato kakšne so potrebe. Sebe ne vidi kot revolucionarja, kot nekoga, ki bo spremenil svet, ampak se zaveda, da je kamenček v mozaiku. Odloči se, da bo raje majhen, a trden kamenček, kot velik kamen za katerega nikoli ne veš, kdaj bo odpadel. 

Tak voditelj si na taboru zna vzeti čas in biti z otroki. Zna z njimi tudi uživati in lažje spusti del programa. Skavtstvo je globoko zakoreninjeno v njegovem prostem času, zato dosledno skrbi, da ne postane nadležna obveznost. 

V Svetem Pismu najdemo tudi zgled takega človeka. To je Marija iz Betanije, Martina in Lazarjeva sestra. Ta je sedla h Gospodovim nogam in ga poslušala. Ni se ozirala na to, da se je njena sestra povsem posvetila strežbi. Izvolila si je boljši del, katerega ji Jezus ni odvzel. 

Čemu torej vse to pisanje? 

Kadar se v mislih sprehajam po zadnjih štirih letih svojega življenja in razmišljam o vsem, kar sem doživel pri skavtih vidim, da sem bil velikokrat razočaran. Na ta način sem se naučil biti zmeren in si izvoliti boljši del, kljub temu pa nisem izgubil vere v ideal. Prepričan sem, da je tako prav. 

Osebno ne verjamem, da so izkušnje in izobrazba ključna lastnost dobrega voditelja, saj sem v začetku voditeljske poti mnoge stvari delal bolje kot sedaj. Pomembnejše od znanja se mi zdi, da ima voditelj rad svoje otroke in se bo iz ljubezni do njih ves čas učil in izpopolnjeval. Pomembnejši od izkušenj se mi zdi pogum, ki premaga strah pred razočaranjem in omogoča razvoj novih idej in projektov. In, ne nazadnje, se mi zdi zelo pomembno, da voditelj dela dolgoročno. Zdi se mi prav, da voditelj uživa s svojimi otroki. 

Dober voditelj je tako lahko vsak izmed nas, kdor se za to resnično odloči. 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.