13-letniki
Franci Bačar (Avtor: FB profil Franci Bačar)
Večina družbe me doživlja kot mladega človeka. Razen 13-letniki. V njihovih očeh sem najbrž že stari ata. Tudi sam vse težje razumem njih. Pred nekaj časa sem se odločil, da jih poskusim opisati s številkami. No, najprej nisem imel v mislih samo njih, ampak kar vse skavte. Želel sem razumeti, kako novi člani prihajajo v Združenje in zakaj nas stari člani zapuščajo. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, člane pridobivamo predvsem pri volčičih, izgubljamo pa predvsem v veji popotnikov in popotnic (PP). Presenetilo pa me je, da je že starost 13 let tista, v kateri skoraj toliko članov izgubimo, kot pridobimo.
Graf 1: Primerjava novih članov in odhodnikov (Avtor: )
Tisto, kar me je zaskrbelo, je, da v tem letu starosti med 15 in 20 odstotki »staroselcev« preneha s skavtskimi aktivnostmi. Zapustijo nas člani, ki so bili v povprečju skavti nekaj več kot tri leta. Torej so bili z nami že od volčičev naprej. To dejstvo na glavo obrne nekaj mitov. Ne drži, da odhajajo predvsem člani, ki niso nikoli zares postali skavti, težava ni zgolj veja PP in bolj kot prehod med vejo volčičev in volkuljic (VV) in izvidnikov ter vodnic (IV) ali IV in PP je problematično dogajanje točno na sredini veje IV.
Zakaj 13-letniki zapuščajo skavte?
Za ta odgovor pa je bilo treba iti dlje od zgolj številskih analiz. Del prizadevanj je bila tudi raziskava Rast.
Gre za skupek vzrokov, kot je ta, da večino otrok k skavtom vpišejo starši, 13 let pa je tista starost, ko se otrok želi sam odločiti za svoje dejavnosti in mu gre »na živce«, da ga nekdo komandira. Otroci imajo danes številne aktivnosti in v tej starosti se marsikdo odloči, da bo postal profesionalni nogometaš ali kitarist in zapusti skavte.
Prav posebej pa bi rad opozoril še na dva vidika:
Družbeni ugled. Med 13-letniki biti skavt ni kul. Ali bolje rečeno, je sramota. Sošolci se iz tebe norčujejo, ker si veren, ker hodiš naokrog v čudni oranžni srajci, ker na rutki nosiš križec in ker »verjameš v župnika«. Skratka, če si skavt, dobiš nalepko »čuden«. Pri 13 letih biti kul pomeni biti tak kot drugi, ne izstopati. Zgodba se do starosti 16 let povsem spremeni. Pri 16 si kul, če si drugačen. Kul si, če si čuden, če si alternativec, proti sistemu, skratka, če izstopaš.
Konec pravljičnega verovanja. Nekje okrog 13 je tista starost, ko je konec pravljičnega Miklavža in otroške predstave o Bogu čarovniku, ki naokrog hodi s čarobno paličico in sem ter tja kaj pričara. Namesto tega se pojavijo številni dvomi in vprašanja, kot so: Če obstaja Bog, zakaj pusti vojno? Če me ima Bog res rad, zakaj je dovolil, da se ati in mami ločujeta?…
Razlogi za odhajanje 13-letnikov so drugačni od tistih, ki jih navajajo 16-letniki. 16 -letniki, ki Združenje zapuščajo, so (večinoma) zadovoljni s tem, kar jim je skavtstvo dalo, ampak se pač ne vidijo več v njem. 13-letniki (tisti del, ki nas ni zapustil, ker se je podal v profesionalno igranje klavirja) pa odhajajo, ker se pri skavtih niso počutili sprejete in ker so bili v konfliktu z voditelji.
V osnovi gre za to, da 13-letniki odhajajo, ker v organizaciji nismo bili sposobni odgovoriti na njihove potrebe, predvsem na potrebo po priznanju (družbeni ugled, nisem edini čuden) in potrebo po varnem prostoru, v katerem lahko izrazijo svoje dvome. Brez sodb in prepričevanja o nasprotnem. Menim, da je ravno pomanjkanje prostora za dvom v IV velik razlog za to, da nam duhovnost v veji PP škripa. Vloga sv. Pavla (spreobrnjenje) namreč ne more priti do izraza, če posameznik ni bil pred tem nekaj časa (merjeno v letih) v fazi »dvoma«.
Vsaj delno rešitev opisanega problema vidim v tem, da damo tej starosti posebno pozornost, da nas ni strah odpirati za 13-letnike relevantnih tem (kot so za fante petarde ali pornografija) in da jim znamo ponuditi dovolj pristne skavtske akcije (sekira, gozd, izhod, plezanje itd.).
Izziv za Združenje pa je ponoven premislek o tem, ali starostna struktura vej še odgovarja na potrebe današnje mladine. Je dizajniranje materialov, ki so tako kul, da jih v šolo obleče celo 13-letnik, res tako nepomembno? Vemo, da v vejo PP pride veliko večji odstotek tistih, ki so se udeležili TZV-ja, zakaj potem ne zagotovimo podobne vseslovenske (če že ne mednarodne) izkušnje za vse 13- in 14-letnike?
Širši kontekst
Menim, da raziskave in analize dobijo pravi pomen šele, ko se jih postavi v primeren kontekst. V povezavi s skavtstvom je eden od teh kontekstov tudi splošno stanje v mladinski pastorali. Konkretno, upad 13-letnikov pri skavtih bi bilo smiselno primerjati s po-birmanskem upadu veroukarjev. Takšne javno dostopne raziskave žal nisem našel.
V tem kontekstu bi rad opozoril, da je raziskovanje mladine znotraj polja mladinske pastorale podhranjeno tako v kadrovskem kot finančnem smislu. Glede na to, da živimo v času, ko je merjen praktično vsak (spletni) korak, se mi zdi smiselno, da se tej temi nameni več pozornosti. Zaznavanje (analiza številk) in razumevanje (poglobljeni intervjuji) problemov sta tisti področji, kjer po mojem mnenju najbolj zgrešimo. Nič nam ne koristijo dobri programi, ki žal rešujejo napačne probleme.
