Pomladna cvetlica
Vesel je dejal: „Poglej. Poglej no! Pomladna cvetlica. Kako je lepa! Zime je konec!“
Takoj za tem je mladenič začel odpenjati težki zimski plašč, starejši pa mu je dejal: „Kaj noriš? Ena lastovka še ne prinese pomladi in tudi ena rožica ne! Prehitevaš, kot ta cvetlica.“ Stari mož je tedaj osorno pograjal cvetlico: “Neumnica, učil sem te, da bodi previdna in ne poganjaj pred časom. Zime še ni konec!“ Nato je cvetico utrgal in jo vrgel proč. V tišini sta moža nadaljevala sprehod.
Mladi mož je sam pri sebi ponavljal: „Moram biti previden. Ne smem hiteti. Pomlad sploh še ni prišla. Ena cvetica, kakor ena lastovka, še ne prinese pomladi.“
Starejši mož pa se je spraševal: „Ali nisem podaljšal zime s tem, ko sem utrgal znanilko pomladi? Ne bi smel biti tako prepričan v samega sebe. Saj lahko pride pomlad hitreje, kot si predstavljam.“
Zatem sta nenadoma naletela na drugo pomladno cvetlico. Zagledala sta se vanjo. Starejši mož je mirno rekel: „Zime je konec!“ Mladi pa je dodal: „Ja, vendar tudi pomlad še ni prišla!“
Vprašajmo se, ali prehitro presojam ljudi in razmere? Ali znam upoštevati vsa dejstva, preden sodim?
Vir: Zgodbe za pogovor, Božo Rustja