Olje prijaznosti
Nekoč je živel človek, ki je vedno nosil s seboj posodico z oljem. Ko je šel skozi vrata, ki so škripala, je namazal tečaje. Če so se vrata težko odpirala, je naoljil ključavnico.
(Avtor: splet)
(Avtor: splet)
Njegovo življenje je minevalo tako, da je z oljem mazal vsa škripajoča mesta in lajšal pot tistim, ki so prišli za njim. Ljudje so mu dajali grde vzdevke: čudak, norček, ubožec, omejen človek…
A možakar je nadaljeval s svojim početjem in vedno znova polnil svojo posodico z oljem, ko se je spraznila. Ni čakal, da bi našel škripajoča mesta in se odpravil domov po olje. Ne, posodico z oljem je nosil vedno s seboj.
Veliko je življenj, ki 'škripajo' in napoti do mnogih ljudi se vrata zelo težko odpirajo. Potrebujejo olje prijaznosti, odprtosti do drugega, modrosti, odpuščanja…
Vir: Drobne zgodbe z biseri, Božo Rustja
