Navdih jeseni
Jamranje ljudi, da kar naprej hitimo in tale fotografija počivajočega polja in drevesa, sta me spodbudili k razmišljanju o:
- pomenu stalnega prehajanja od dela k počitku, kar nam narava z menjavanjem dneva in noči, z letnimi časi zelo jasno kaže,
- pomenu dela ob delavnikih in počivanja ob praznikih (prijatelj Jože praznike sicer šaljivo-resno poimenjuje kar “polniki” - ker se tako prenažiramo) in
- naši “nemoči” zaradi stalnega norenju v času praznikov (počasi se nam bliža božični čas).
Vsakdo seveda lahko takoj najde izgovor, da nas trgovci za svoje nabiranje novcev z reklamami stalno silijo v nore nakupe, da nas silijo v prenajedanje in popivanje in da ni časa, da bi se ustavili. To je vse res, vendar …
… kdo za vraga pa ima ODGOVORNOST, da nas ustavi? Kdo je tisti? Moj odgovor: JAZ.
Kako pa? Kar po navdihu narave - božjega stvarstva, ki se v tem času pripravlja na počitek in Tistega, ki nam že kar nekaj časa kaže kdo je “pot, resnica in življenje” Jn 14, 6.
Navdih imamo, moč za odločanje tudi, čas je da kaj naredimo. Za začetek najprej (kar takoj) “potegni ročno” in reci nečemu NE. S tem boš rekel DA nečemu drugemu, ki naj bo pač nekaj, kar te vodi k Njemu. Karkoli, samo da je smer prava.