Nas Jezus spodbuja k pasivnosti?
Kranjska lilija (Avtor: Aleš Čerin)
»Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?
Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?
In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni?
Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli? Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« Mt 6, 25-34
Nas Jezus vabi v brezdelje?
Sem navedel kar cel enageljski odlomek, ki je zanimiv, nekako pesniški in en najbolj navdihujočih. Vsaj zame.
Na prvi pogled zveni tale odlomek malo čudno, kajne? Zdi se,kot da nam Jezus želi povedati, da se je itak "brezveze" truditi. Vabi nas naj kar počakamo, da bomo že dobili za jesti, za piti in za obleči. Daje nam celo zglede iz narave - ptice neba in lilije na polju, ki jih On hrani in oblači. Zakaj se torej truditi, saj nebeški Oče vendar ve, da vse to potrebujemo?
Evangeljski odlomek je resnično lep, četudi nas Jezus malo ozmerja z malovernimi. Prelep pa, da bi verjeli na "prvo žogo", torej, da nas Jezus želi spodbujati k pasivnosti pri zagotavljanju sredstev za življenje. Kako naj torej skavti, ki imamo "delavnost in varčnost", zapisano v svojih zakonih, razumemo tole besedilo?
Bistvo pride na koncu ...
... v stavku "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.". To je zame tisti "aha" spoznanja, to je torej pravi smisel celotne zgodbe: dajanje pravih stvari na prvo mesto. Najprej iskanje Božjega kraljestva in njegove pravičnosti in šele potem vsega drugega ali kot so rekli naši starši: "Če je Bog na prvem mestu, potem je vse na pravem mestu."
