Komarji in čebele
Komar je dejal: „Mi ne garamo in se ne ubijamo z delom, kot delate čebele, in nimamo nobene želje, da bi to počeli. Imamo prijetno življenje. Ponoči se neopazno približamo človeškim bivališčem. Pikamo ljudi in pijemo njihovo kri. To je vse naše delo. Vemo, da pri tem ljudi ranimo in jim povzročamo bolečino, a kaj zato. Dokler lahko delamo, kar želimo, je vse v redu. Vemo, da nas ljudje sovražijo, a nas to ne gane preveč.“
Čebela je odvrnila: „ Naše življenje je pravo nasprotje vašemu. Dan za dnem skrbno delamo in se trudimo, da bi se preživljale s svojim delom. Nočemo, da bi bile komurkoli v breme. Nasprotno: vesele smo, če lahko delimo z drugimi, kar nam ostaja. Cilj našega življenja je vzdrževati sebe kot tudi hraniti druge in jim lajšati bolečine. Letati od cveta do cveta, od cvetlice do cvetlice, uživati toploto sonca in svetlobo dneva, nabirati dišeči nektar in delati je veselje našega življenja. V delu zase in za druge najdemo smisel in srečo življenja.“
Kaj pa jaz? Kaj me v življenju osrečuje? Je srečen človek, ki samo izkorišča?
Vir: Zgodbe za pogovor, Božo Rustja