SkavtNET

Advent 2016 (Avtor: ICCG)

Drage skavtinje in skavti! Dragi starši!

Prva svečka je ob naši molitvi že zasijala na blagoslovljenih adventnih venčkih. Skupaj s katoliškemi skavti po svetu, združenimi v ICCG in ICCS, smo za vas pripravili tedensko razmišljanje v adventnem času, ki vam ga bomo posredovali vsako adventno nedeljo. Razmišljanje je namenjeno tako skupinam, družinam, kot tudi posameznikom.

„Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: Prepeljimo se na drugo stran!“ (Mk 35, 4). V tistih časih so za prehod iz ene strani jezera na drugo stran uporabili čolne, danes gradimo mostove. Most je simbol prehoda, odkrivanja nečesa novega, simbolizira prehod iz teme do svetlobe, od prepirov in vojn do miru. Bodimo mi tisti, ki bodo gradili mostove in odkrivali nekaj drugega, novega. Gradimo mostove, izberimo pot, zaobidimo pasti. Naj bo to pot, ki vodi do luči, luči miru.

Saj, kot nas uči papež Frančišek: "Medsebojna odvisnost nas obvezuje, da mislimo na en sam svet, na skupni načrt."
(Laudato si' 164)

PRVA ADVENTNA NEDELJA, 27. november 2016

IZBRATI PRAVO POT: ZVESTOBA V OBZORJU DOPOLNITVE (Mt 24,1 – 25,46)

1. RAZUMEVANJE ODLOMKA

Triindvajseto poglavje Matejevega evangelija se konča z napovedjo porušitve templja (v. 38) in drugega Kristusovega prihoda (v. 39). Poglavji 24 in 25 poglobita obe napovedi.
Učenci se sprašujejo po času, ko se bosta napovedi uresničili, Jezus pa nakaže na to, da se je treba spraševati po zelo praktični stvari, po načinu življenja: Kako naj ljudje živijo v luči drugega Kristusovega prihoda?

Štiriindvajseto poglavje evangelija nam ponuja štiri načine:

• Učenci se ne smejo pustiti preslepiti s strani lažnih Kristusov, ki se bodo pojavili. Jezus napove, da bodo preganjanja del zgodovine krščanstva, zlasti ob času uničenja Jeruzalema. Uničenje templja se je res zgodilo in veliko lažnih prerokov je reklo, da so vračajoči se Kristusi. Jezus pa se bo vrnil tako, da bo vsem jasno. Vrnil se bo v svoji slavi.
   
• Učenci se ne smejo ustrašiti preizkušenj, vojn in uničenja. Le-ta so del zgodovine in samo kažejo, da se dopolnitev približuje.
   
• Učenci morajo ohraniti zvestobo spričo vsega dogajanja, ki jih bo doletelo (preizkušnje, preganjanja...). Kdor bo Kristusu zvest do konca, bo dosegel zveličanje.
   
• Učenci morajo vsak čas biti pripravljeni za Kristusov prihod. Kristus se namreč lahko vrne vsak trenutek. To želi Jezus povedati, ko vabi k čuječnosti in budnosti. To je nujno, saj nihče ne more reči, kateri trenutek bo Kristus prišel sodit žive in mrtve.

Prilika o (ne)zvestih služabnikih na konkreten način opiše, kaj pomeni budnost. Jezusovi učenci morajo svoje služenje na zemlji opravljati z mislijo na večnost, saj le-ta lahko nastopi vsak trenutek. Prilika o (nes)pametnih devicah osvetli polom ob drugem Jezusovem prihodu, ki čaka zaspane in nepripravljene. Obe priliki učita, da brezbrižnost in lenoba nista del pričakovanja Jezusovega prihoda.

Prilika o talentih pa spregovori o tem, da je del pričakovanja tudi dejavno služenje. Kristjan, ki v svoji lenobi in mlačnosti do Boga zanemari darove, ki jih je prejel, se bo soočil z jeznim sodnikom.

Ta sklop se sklene in doseže svoj vrhunec v priliki o sodbi ob koncu časov. Merilo za sodbo bodo dobra dela, s katerimi učenci služijo bližnjemu, ki jih potrebuje. Kar namreč delamo ljudem, delamo Kristusu. V priliki vidimo, da Jezusovo izenačenje z ubogimi in  pomoči potrebnimi izzove presenečenje.

2. AKTUALIZACIJA: Mir je na dosegu roke

Tudi danes smo lahko priče dogodkov, ki jih Jezus napoveduje svojim učencem. Preganjanja so za kristjane del vsakdana tudi v 21. stoletju. Toda pazimo, da ne pademo v past enačenja s sveto vojno ali medverskim spopadom. Tako enačenje je velika past, saj vodi iz prikritega v odkrito neutemeljeno sovraštvo do tistih, ki ne mislijo, ne verujejo, ne delajo, se ne obnašajo tako, kot smo mi navajeni. Pomislimo na razlike, ki se v današnjem svetu ustvarjajo in silijo ljudi k iskanju boljše prihodnosti daleč od doma. To za sabo prinese negotovost, sumničenje, strah in ne nazadnje nasilje.

Tudi pri nas smo bili priča dogodkom, ko so ljudje množično hodili po naši zemlji in iskali „obljubljeno deželo“, kjer bi bolje živeli. Kaj smo ob tem čutili? Kako smo se odzvali? Kako smo se pogovarjali o tem? Kaj nas je prevevalo? Dogodki, o katerih smo slišali, so nam pričali o neenakostih in izkoriščanju. Terorizem ni plod verskega prepričanja, temveč neenakosti in izkoriščanja. Spopadi po svetu so prav tako posledica nadvlade in interesov peščice nad množico narodov. Želja po prevladi in nadvladi nad drugimi, je krivi prerok, ki želi uveljaviti sam sebe in svoje želje; je krivi prerok, ki spregleda in noče videti bližnjega in lastnih pomanjkljivosti; je krivi prerok, ki razglaša drugega za slabšega in manj vrednega.

Evropa in tudi Slovenija sta se soočili s kulturo, ki je ne poznata dobro in o kateri slišita samo delno. Ljudje, ki ji pripadajo, so se prav tako znašli v kulturi, o kateri vedo le malo. Oboji smo negotovi. Pomislimo: Kaj se mi je vrtelo po glavi, ko sem videl konvoj avtobusov z begunci? Kaj sem razmišljal, ko je praktično blizu mene hodil Sirec, Libanonec, Iračan? Kakšne so bile moje misli spričo dogodkov na Dobovi, v Šentilju in še marsikje drugje, kjer so begunci prebivali v šotorih in bili odvisni od drugih, od nas? Kako sem se počutil, ko so deset tisoči čakali na meji? Zakaj bil za ali proti bodeči žici na meji? Kaj sem bil pripravljen storiti?

Nedvomno je res, da bomo mogli najti način sobivanja in govoriti „jezik“, ki nas bo zbližal in gradil naš skupni dom. Terorizem želi prekiniti in onemogočiti ta proces. Tudi v ozadju tega so interesi peščice, ki želi zavladati množici narodov. Za terorizem, ki smo mu priča danes, je značilno to, da nima nabora zahtev, iztočnic za pogajanja, želje po graditvi miru. Želi se preprosto uveljaviti z orožjem in prevladati nad drugimi ureditvami, želi rušiti in ne graditi.

Graditi mostove miru vedno deluje in je vedno prava rešitev. Samo tako lahko različne skupnosti in kulture bolje razumejo druga drugo in premostijo razlike, ki so privedle do spopadov, in opustijo miselnost polno samozadostnosti. Skavtstvo je na strani dialoga in sredništva, ki imata za cilj mir. Nasilje namreč ne škodi samo njegovim žrtvam, ampak iznakaže najprej storilce same – nasilje ne pomirja nikogar. Želja po maščevanju mora prerasti v odgovornost do bližnjega. To pa vodi k spravi. Sprava se rodi, ko dva človeka, ki sta bila na različnih bregovih, poslušata in vidita človeškost drug v drugem in se sprejemata kot brata, ki živita na isti zemlji. Jezus nas bo vprašal po dobrih delih tudi do tistih, ki ne živijo, mislijo, verujejo, delajo, dojemajo tako kot mi. Taka dobra dela (tudi najmanjša) pa lahko vršimo vsak dan, kjer koli že smo. Mir tako ne bo samo na dosegu roke, ampak na dlani.

3. DEJAVNOST

Cilj: Udeleženci spoznajo, kako se v človeških odnosih lahko širi dobro ali zlo ter kako lahko spremenimo naše obnašanje in priskočimo na pomoč drugim.

Ciljna skupina: 12 let stari
Kraj: kjerkoli
Trajanje: 3 ure

Razdelimo se v tri enako številčne skupine. Prva skupina uprizori nekaj, kar se običajno dogaja zjutraj: kako se zbudimo in gremo v šolo ali na delo. Prizor se konča s konfliktno situacijo. Ostali dve skupini nadaljujeta prizor z uprizoritvijo dogajanja „popoldan“ in „zvečer“. Ena od obeh konča prizor s nesrečnim, druga s srečnim koncem.

Zelo pomembna je zaključna refleksija – vzemite si čas zanjo. Pogovorite se o vseh prizorih in delite vaše vtise in mnenja. Poskušajte si odgovoriti: Bi se osebe lahko obnašale drugače? Kako lahko preprečimo nesporazume in spore? Kako se med nami širi dobro ali zlo glede na naše obnašanje? Kakšne so možnosti za razrešitev sporov?