Dobri in slabi sosedje
Ko sta mu povedala za pot, se je voznik napotil k avtu. Toda naredil je le nekaj korakov, ko se je obrnil in vprašal starčka: "Povejte mi, gospod, kakšni so ljudje tod v okolici?"
"Zakaj sprašujete?" je vprašal stari oče. Tujec je stopil bliže in rekel: "Prihajam iz mesta, kjer so bili ljudje naduti. Nikoli v življenju še nisem srečal ljudi, ki bi bili tako neprijazni, kot ti ljudje. V tistem mestu živim že več kot leto dni, toda se ne počutim člana njihove skupnosti."
"Mislim, da boš v tem okolju našel podobne ljudi," mu je odgovoril stari mož. Tujec se je poslovil in odpeljal naprej. Vnuk je začudeno gledal, vendar ni nič rekel.
Čez nekaj ur se je pred hišo ustavil drug avto. Voznica nasmejanega obraza je stopila iz avta in se odpravila k staremu očetu ter vnuku, ki sta sedela na verandi, in tudi ona vprašala: "Povejte mi, kakšni ljudje živijo v tej okolici?" In stari oče je še enkrat vprašal: "Zakaj sprašujete?"
"Poglejte, selim se iz enega najlepših mestec, kar se jih lahko zamislite," je nasmejano odgovorila gospa. "Ljudje so mi dali čutiti svojo domačnost. Sosedje so zelo prijazni. Zdi se mi, da bi tam lahko živela celo življenje." "Mislim," je odvrnil stari oče, "da boste v tem okolju našli podobne ljudi."
Gospa se je vrnila v avto in se odpeljala. Vnuk je sedaj radovedno vprašal: "Dedek, kako to, da si na popolnoma enaki vprašanji tako različno odgovoril?" Stari oče je položil roko na vnukovo ramo in odgovoril: "Zato, dragi fant, ker človekov odnos do ljudi v okolici določa, kako se bodo ljudje odzvali in kakšen odnos bodo imeli do njega. Ljudje v okolici so največkrat takšni, kakšen je človek v njih."
V drugih vidimo to, kar hočemo videti. Kolikokrat vidimo slabo v bližnjih in se bojimo njihovih slabih namer.
Vir: Drobne zgodbe z biserom, Božo Rustja