Zaveži! Odveži! Povij! Ponovno uporabi!
Po nekaj igrah s trikotniki, smo letos spet poglabljali znanje vezav in vozlov, naredili ogromen bivak/dnevno sobo z ognjiščem in namesto zgolj spoznavanja vrst dreves, pri dendrologiji odprli razpravo o gozdnem gospodarjenju. Pri odnosu do narave pa nismo ostali le pri besedah, saj je bilo vloženega ogromno truda, da smo pritovorili skoraj vso hrano v bombažnih vrečkah in steklenih kozarcih, tukaj gre posebna zahvala dobrim ljudem na Kmetiji Beravs. Za velik dosežek si štejemo majhno škatlico embalaže, ki se je kasneje reciklirala. Sušice smo pridobili z redčenjem pregosto posajenih dreves in jih že ponovno uporabili na mednarodnem srečanju skavtov v Planici, sedaj pa že čakajo svojo pot na poletne tabore.
V poznem popoldnevu je iz teološko izurjenih ust zazvenela misel o vsakdanjem poustvarjanju Stvarstva in kako so naše ideje lahko del tega neskončnega procesa. Hip za tem so v mlade sive celice kot že vsako leto za štiri večerne ure, letos zarezale štiri besede 'naprava za vlečenje vrvi'. Makete vkopane v pokrov škatle, leščerba ki daje medlo svetlobo, skiciranje in razpravljanje in ob polnoči predstavitev ideje inštruktorjem, v vsem tem se ob večeru udejanja Zaveži Duh. Ker pa Radovljiški gozdarji niso kar tako, začnejo s svojo budnico že kanček pred šesto. Takrat ti je logično, da boš razpihal žerjavico, ker se v tej megli Save še ves treseš, ker si moral polulat tiste koprive še brez čevljev na nogah. Masunek se že meša nad gorečimi drvmi, zraven pa armaflekse greje nekaj najbolj gorečih skavtov, ki so si ob zvonenju Jarčevega zvonca, in ob lomlenju kruha Jakopa tudi duhovno 'zajtrkovali'. Po zajtku so končno zapeli udarci po skrbno izbranih sušicah, ostružkov je bilo za 4 polne šotorke, nekaj 10 metrov vrvi se je spletlo in vmes dobilo tudi nekaj barve in vitamina D. Vreme je bilo res naklonjeno surovemu preizkusu v moči in hitrostni bitki v vlečenju sušic. In na koncu je nad prevrnjeno in polomljeno napravo lanske zmagovalke Breznice, letos v soncu zasijal bat z novim napisom Radovljica 1, 2017. Ga vsaj ni bilo treba daleč nosit. A dej, zdej pa že prbijaš!