Tabor čete Ilirska Bistrica 1
Tudi letos smo si izvidniki in vodnice ter voditelji privoščili nepozabno poletno taborjenje. Na dolgo pot v Čezsočo pri Bovcu smo se 16. julija podali skupaj s starši. Le-te smo na tabornem prostoru izzvali s postavljanjem velikega vojaškega šotora, ki nam je služil za kuhinjo, in z nekaj skavtskimi igrami. Seveda so se dobro odrezali – kako ne, saj so starši iznajdljivih skavtov!
tabor cete mali indi (Avtor: matija)
Ko so nas po krajšem piknik kosilu zapustili, smo zavrteli čas nazaj in se prelevili v Rimljane. Ozemlje, ki smo ga začasno osvojili, smo prav hitro spremenili v prijetno bivališče. Postavili smo šotore, ognjišče in srce tabora – jambor, na katerem je skavtska zastava daleč v nebo oznanjala, da smo vedno pripravljeni. Drugi dan nam je uspelo postaviti še vse ostale taborne zgradbe, ki smo jih potrebovali za prijetnejše življenje.
Hitro smo se udomačili, na orientacijski progi spoznali bližnje sosede in okolico ter počasi spoznavali tudi rimsko zgodovino in življenje. Vodi so postali province, med katere smo postavili miljne kamne. Izdelali smo tudi areno, v kateri smo igrali gladiatorske igre. V amfiteatru pa smo se smejali tragedijam in komedijam v maskah. Med seboj smo trgovali z zlatniki in srebrniki.
Na taboru smo imeli tudi skavtske obljube, s katerimi smo v veliko skavtsko družino sprejeli štiri nove skavte. Med častnim svetom čete pa smo dvema vodnicama podelili veščino kuharice, ki sta jo med letom osvajali.
Brez pohoda ne bi šlo. Tokrat so se IV-ji prvič odpravili na pohod po vodih in brez voditeljev. Gazele so odšle v Log pod Mangrtom, Mačke v Srpenico, Sokoli pa v Sočo. Vsi trije vodi so naleteli na veliko dobrih ljudi, ki so jim ponudili še nekaj dodatne hrane in pomagali najti prenočišče.
Progo preživetja nam je popestrila deroča Soča, ki nas je prijetno osvežila in umila. V njej smo se vsakodnevno namakali, najpogumnejši pa so celo zaplavali. Za manj pogumne smo obiskali bližnji bazen z nekoliko toplejšo vodo, od tam pa nas je pregnala nevihta. A tudi odbojke in nogometa v dežju se nismo branili…
Ponoči smo na straži pogumno branili zastavo in tabor, da ne bi nepridipravi česa odnesli. V glavnem smo bili zelo uspešni…
Ker smo veliki veseljaki, smo vsak dan imeli zabavni večer ob ognju, med katerim smo se smejali novim igram, »skečem« in glasno prepevali. Zadnji večer je bil še posebej slovesen, saj smo skavtom, ki so bili prvič na taboru in uspešno opravili krst, dodelili skavtska imena, vsem Rimljanom podelili diplome, razglasili naj vod, naj šotor ter miss in mistra naše male rimske države.
S tem se je naše skupno bivanje končalo, čakalo nas je samo še pospravljanje tabornega prostora. Naše pridne roke so hitro poprijele za delo in tako smo se že v dopoldanskih urah odpravili domov. Kar prehitro je bilo vsega konec… Domov smo prišli 26. julija, malce utrujeni, neprespani in umazani, vendar polni lepih spominov, novih dogodivščin in izkušenj. In že se veselimo naslednjih skavtskih izzivov…
tabor cete mali indi (Avtor: matija)
Hitro smo se udomačili, na orientacijski progi spoznali bližnje sosede in okolico ter počasi spoznavali tudi rimsko zgodovino in življenje. Vodi so postali province, med katere smo postavili miljne kamne. Izdelali smo tudi areno, v kateri smo igrali gladiatorske igre. V amfiteatru pa smo se smejali tragedijam in komedijam v maskah. Med seboj smo trgovali z zlatniki in srebrniki.
Na taboru smo imeli tudi skavtske obljube, s katerimi smo v veliko skavtsko družino sprejeli štiri nove skavte. Med častnim svetom čete pa smo dvema vodnicama podelili veščino kuharice, ki sta jo med letom osvajali.
Brez pohoda ne bi šlo. Tokrat so se IV-ji prvič odpravili na pohod po vodih in brez voditeljev. Gazele so odšle v Log pod Mangrtom, Mačke v Srpenico, Sokoli pa v Sočo. Vsi trije vodi so naleteli na veliko dobrih ljudi, ki so jim ponudili še nekaj dodatne hrane in pomagali najti prenočišče.
Progo preživetja nam je popestrila deroča Soča, ki nas je prijetno osvežila in umila. V njej smo se vsakodnevno namakali, najpogumnejši pa so celo zaplavali. Za manj pogumne smo obiskali bližnji bazen z nekoliko toplejšo vodo, od tam pa nas je pregnala nevihta. A tudi odbojke in nogometa v dežju se nismo branili…
Ponoči smo na straži pogumno branili zastavo in tabor, da ne bi nepridipravi česa odnesli. V glavnem smo bili zelo uspešni…
Ker smo veliki veseljaki, smo vsak dan imeli zabavni večer ob ognju, med katerim smo se smejali novim igram, »skečem« in glasno prepevali. Zadnji večer je bil še posebej slovesen, saj smo skavtom, ki so bili prvič na taboru in uspešno opravili krst, dodelili skavtska imena, vsem Rimljanom podelili diplome, razglasili naj vod, naj šotor ter miss in mistra naše male rimske države.
S tem se je naše skupno bivanje končalo, čakalo nas je samo še pospravljanje tabornega prostora. Naše pridne roke so hitro poprijele za delo in tako smo se že v dopoldanskih urah odpravili domov. Kar prehitro je bilo vsega konec… Domov smo prišli 26. julija, malce utrujeni, neprespani in umazani, vendar polni lepih spominov, novih dogodivščin in izkušenj. In že se veselimo naslednjih skavtskih izzivov…
+14
