Pohorje ekspres
Pretekli vikend (23.-25.2.) smo se klanovci iz Ljubljane 3 v precej okleščeni zasedbi (4 udeleženci in 3 voditelji) potepali pod in po Pohorju. Nastanjeni smo bili v župnišču v Hočah (kjer imajo resnično prijaznega župnika ;). Zimovanje ni bilo ravno klasično klanovsko, ker naj bi dvakrat prespali pod isto streho...
Pohorje na ekspres ;). (Avtor: klan E6)
Vendar so voditelji poskrbeli, da temu ni nilo tako. Ob dveh zjutraj smo se v dveh parih znašli na cesti, obdani z drevesi in še enkrat drevesi. Pustili so nas sredi Hočkega Pohorja. (Do tja so nas pripeljali, da pa pot nazaj ne bi bila preveč enostavna, smo med vožnjo imeli zavezane oči.)
Seveda sta se para kaj kmalu naključno združila. Dolgo smo iskali spalni kotiček, primeren tudi za kurjenje ognja ter misleč, da smo našli idealen prostor v gozdu, tudi zaspali pod jasnim nebom. Zbudilo nas je pristno pohorsko narečje, s precejšnjo mero kletvic. Lastnik gozda (ki je zelo blizu njegove hiše, ki pa je seveda nismo videli) se je ob pogledu na dim prestrašil, da bo ob ves les, ki ga premore njegov gozd. Grozil nam je celo s policijo, vendar ga je moški del klana diplomatsko prepričal, da to res ni potrebno.
Isti dan smo se odpravili tudi na potep po Libiji (žal samo s pomočjo fotografij naše voditeljice Andreje). Večer je minil v rušenju stereotipa, da se Štajerci, oz. Mariborčani in Ljubljančani ne prenašamo ravno najbolje. S klanovci in skvojevci iz stega Maribor 1 smo se preskusili v morilcu in vseh bansih, ki smo se jih spomnili ter se zraven resnično nasmejali.
Med drugim smo tudi natančno definirali razliko med našima rutkama (mariborska ima zadaj belo črto ter samo enojno zeleno črto) ter zapeli Pohorje ekspres, ki nekako ni ustrezal veselemu razpoloženju.
Da vikend ni bil ravno klasično skavtski, potrjuje tudi dejstvo, da smo ves čas jedli oz. se že kar basali s hrano. Spackali smo tudi torto za B.P.-ja.
Skratka, bilo je lepo in minilo je hitro.
Pohorje na ekspres ;). (Avtor: klan E6)
Seveda sta se para kaj kmalu naključno združila. Dolgo smo iskali spalni kotiček, primeren tudi za kurjenje ognja ter misleč, da smo našli idealen prostor v gozdu, tudi zaspali pod jasnim nebom. Zbudilo nas je pristno pohorsko narečje, s precejšnjo mero kletvic. Lastnik gozda (ki je zelo blizu njegove hiše, ki pa je seveda nismo videli) se je ob pogledu na dim prestrašil, da bo ob ves les, ki ga premore njegov gozd. Grozil nam je celo s policijo, vendar ga je moški del klana diplomatsko prepričal, da to res ni potrebno.
Isti dan smo se odpravili tudi na potep po Libiji (žal samo s pomočjo fotografij naše voditeljice Andreje). Večer je minil v rušenju stereotipa, da se Štajerci, oz. Mariborčani in Ljubljančani ne prenašamo ravno najbolje. S klanovci in skvojevci iz stega Maribor 1 smo se preskusili v morilcu in vseh bansih, ki smo se jih spomnili ter se zraven resnično nasmejali.
Med drugim smo tudi natančno definirali razliko med našima rutkama (mariborska ima zadaj belo črto ter samo enojno zeleno črto) ter zapeli Pohorje ekspres, ki nekako ni ustrezal veselemu razpoloženju.
Da vikend ni bil ravno klasično skavtski, potrjuje tudi dejstvo, da smo ves čas jedli oz. se že kar basali s hrano. Spackali smo tudi torto za B.P.-ja.
Skratka, bilo je lepo in minilo je hitro.
+7
