Poezija ob ognju
Poezija ob ognju 2013 (Avtor: )
Sem strastna privrženka poezije: ko hodim po cesti, si mrmrajoče recitiram kakšno pesem. In pomladi: mmmmm … kar mravljince začutim ob sami misli, da bo pomlad kmalu tu. Pa seveda skavtov: dodaten komentar ni potreben ... Ne vem, kako, da mi ni nikoli prišlo na misel, da bi vse te tri čudovite in slastne sestavine zmešala skupaj? Potem pa nekega turobnega zimskega dne, ko je bila misel na pomlad še zavita v meglo nekje v daljavi in mi je po glavi hodila Minattijeva pesem –
Megla se od strehe do strehe razveša.
Na koncu poti
žarijo iz mraka, samotne in trudne
obcestne luči ...
– od skavta iz našega stega dobim mejl, če bi midva organizirala en večer ob ognju, na začetku pomladi, za naš steg, kjer bi recitirali poezijo. Ideja je bila popolna! Saj drugačna ne bi mogla biti! Kot če ti dajo na razpolago sveže jagode, stopljeno čokolado in stepeno smetano :) V vsakem primeru nastane nekaj božanskega … pa čeprav so te sestavine že vsaka zase odlične! Edino, kar me je skrbelo, je bilo, če je še komu poezija tako pri srcu kot nama, da bi sploh hotel posvetiti temu en večer.
Pa bo pomlad prišla
z oblaki šumečimi,
pa bo pomlad prišla
z rožami rdečimi,
s tistimi rosnimi,
mladimi rožami …
O, kak se po rožah
toži mi!
Začelo se je zbiranje prijav, ki so kar prihajale! Nekateri so se javljali samo za poslušalce, drugi pa za izvajalce. In bolj ko se je bližal začetek pomladi in z njim svetovni dan poezije, bolj je raslo vznemirjenje nad prihajajočim večerom Poezije ob ognju.
Ko je nastopil 22. marec nisem mogla verjeti, da se nas je iz stega in bratovščine nabralo čez 30 skavtov z nekaj otroki. Še celo takšni so prišli, ki poezije sploh ne marajo, ker to pišejo ljudje, ki imajo preveč časa in se smilijo samim sebi … :)
Prižgali smo ogenj in – kot se spodobi – začeli s pesmijo Naj skavtski duh kraljuje, le da tokrat pesem ni bila odpeta, pač pa zrecitirana, kar jo je prikazalo v povsem novi luči. Potem pa so si pesmi začele slediti ena za drugo … Veliko je bilo avtorskih, nekaj tujejezičnih, nekaj zabavnih in nekaj bolj otožnih, nekaj zaljubljenih in nekaj razočaranih ... Res, pravi balzam za dušo.
Ker je bilo avtorjev veliko, pesmi pa še več, so si med posameznimi sklopi sledili zabavni vložki. Npr. kviz, kjer so prisotni ugibali avtorja pesmi, dopolnjevali verze, igrali pantomimo na naslove pesmi in počeli še mnooogo podobnih radostnih stvari :) Ko je bil povedan še zadnji verz tega večera, pa so sledili še topli sendviči v žerjavici (poezija zna človeka pošteno zlakotniti).
Večer je bil res čudovit in ko enkrat odkriješ dober recept, ki je tako preprost in slasten, ga seveda čez nekaj časa ponoviš in poizkusiš razširiti med čimveč ljudi :) Zato za povabilo v nadaljevanje le še ena, seveda Minattijeva ...
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjamejo vanje.
Za vse tiste, ki jim nemir v očeh
zasije ob prvem pomladnem cvetu,
za tiste, ki se srce razboli jim,
ko dež zašumi v marčnem vetru.
Za vse, ki dolgo dolgo v večer
na oknu zamišljeni preslonijo
in sami ne vejo, kaj čakajo
in po čem hrepenijo.
O, v mladih brezah je tisoč sanj,
pomladi in zastrtih smehljajev,
kot v pravljicah Tisoč in ene noči,
iz daljnih prečudnih krajev.
O, v mladih brezah je tisoč življenj
za vse tiste, ki ne znajo živeti
in le mimo življenja gredo
kot slepci in zagrenjeni poeti.
Pripis: Poezijo ob ognju sta skupaj organizirala Steg grajskih zamorcev – Škofja Loka 1 in Bratovščina loških medvedov – BOKSS Škofja Loka (zanjo Veja prekaljenih, VEPR).
