Kvajdej združuje - super srečanje Žirovcev in Komendčanov
Ja, res je! Tudi nam je ratalo izvesti to dolgo pričakovano srečanje. Srečanje je potekalo v Komendi 4.5.07, kamor so Žirovci prišli že ob 8.00. Vav, vsaka jim čast!
Srečanje čete iz Žirov in Komende v okviru tabora Kvajdej (Avtor: Arnold Ciraj)
Ja, res je! Tudi nam je ratalo izvesti to dolgo pričakovano srečanje. Srečanje je potekalo v Komendi 4.5.07, kamor so Žirovci prišli že ob 8.00. Vav, vsaka jim čast! To je za zgled, zbor v Žireh so imeli že 6.50. Ker smo bili takrat komendski voditelji še v "goši", kjer smo pripravljali za veliko igro, je Polona in njena kompanija mislila, da smo že zaspali. No, kako lepo od nas, da nismo.
Zbralo se je 8 žirovskih in 20 komendskih skavtov plus pet voditeljv in dva klanovca. Za začetek, t.j. ob 8.30 smo se šli spoznavno igrico, ko vsak pokaže eno kretnjo in pove svoje ime, naslednji pa ponovi itd. Zadnji bi imel res preveč za govorit, tako da smo jim dali malo popusta in nekje na sredi malo skrajšali.
Na vrsti je bila Vitrančeva zgodbica. Bedanc je ugrabil Mojco, ki je Kekcu dejansko z nevidnim pisalom (limona) napisala pismo, ki se ga je po žganju na ognju dalo prebrati. V skupinah po pet oz. šest so si zavezali noge in odpeketali do prizorišča, kjer so reševali Mojco.
Na prvi točki so se prav fino s karbinčkom na štrik pripeti zapletli med ostale vrvi, saj so imeli zavezane oči in jim ni bilo nič jasno kje so. Najbolj dolgo je rabila seveda skupina, ki jo je vodila Ana, saj je ta večino časa stala pri miru in raje razpravljala o tem, kako bi bilo bolje to narediti in kje bi bilo dobro iti... verjetno je včasih debatirala tudi o ostalih stvareh.
Na drugi točki so že ciljali smešnega Bedanca, ki je bil živa tarča, namreč Rok Cerar, za katerega so sodeč po njihovih metih storžev in vej res verjeli, da je Bedanec. Tretja točka je bila sestavljanje krave in molža nje, četrta vodenje Mojce okoli določenih dreves, peta pa kuhanje odličnih zeliščnih napitkov za Mojco. Komisija se je komaj odločila komu bi podelila zmagovalno mesto.
Končno smo se lahko malo usedli in prisluhnili katehezi, v kateri smo ugotovili, da si moramo pomagati in sodelovati, če ne ni nič.
Ker smo se pa hoteli spet razgibati, smo šli enega megalomanskega roverčka, za katerega je Jure čist prekmalu piskal konec, saj smo se nekateri "glih" uživeli in smo "komi" začeli švicat.
S tem se je srečanje tudi končalo in ker je bilo tako super, se sploh nismo mogli posloviti. V bistvu smo se, pa se noben ni hotel premakniti, tako da smo potem še pet minut malo klobasali, potem pa sploh ne vem kako je prišlo do tega, da se je šlo domov. Evo, zdej pa samo še Pehta in film!
Srečanje čete iz Žirov in Komende v okviru tabora Kvajdej (Avtor: Arnold Ciraj)
Zbralo se je 8 žirovskih in 20 komendskih skavtov plus pet voditeljv in dva klanovca. Za začetek, t.j. ob 8.30 smo se šli spoznavno igrico, ko vsak pokaže eno kretnjo in pove svoje ime, naslednji pa ponovi itd. Zadnji bi imel res preveč za govorit, tako da smo jim dali malo popusta in nekje na sredi malo skrajšali.
Na vrsti je bila Vitrančeva zgodbica. Bedanc je ugrabil Mojco, ki je Kekcu dejansko z nevidnim pisalom (limona) napisala pismo, ki se ga je po žganju na ognju dalo prebrati. V skupinah po pet oz. šest so si zavezali noge in odpeketali do prizorišča, kjer so reševali Mojco.
Na prvi točki so se prav fino s karbinčkom na štrik pripeti zapletli med ostale vrvi, saj so imeli zavezane oči in jim ni bilo nič jasno kje so. Najbolj dolgo je rabila seveda skupina, ki jo je vodila Ana, saj je ta večino časa stala pri miru in raje razpravljala o tem, kako bi bilo bolje to narediti in kje bi bilo dobro iti... verjetno je včasih debatirala tudi o ostalih stvareh.
Na drugi točki so že ciljali smešnega Bedanca, ki je bil živa tarča, namreč Rok Cerar, za katerega so sodeč po njihovih metih storžev in vej res verjeli, da je Bedanec. Tretja točka je bila sestavljanje krave in molža nje, četrta vodenje Mojce okoli določenih dreves, peta pa kuhanje odličnih zeliščnih napitkov za Mojco. Komisija se je komaj odločila komu bi podelila zmagovalno mesto.
Končno smo se lahko malo usedli in prisluhnili katehezi, v kateri smo ugotovili, da si moramo pomagati in sodelovati, če ne ni nič.
Ker smo se pa hoteli spet razgibati, smo šli enega megalomanskega roverčka, za katerega je Jure čist prekmalu piskal konec, saj smo se nekateri "glih" uživeli in smo "komi" začeli švicat.
S tem se je srečanje tudi končalo in ker je bilo tako super, se sploh nismo mogli posloviti. V bistvu smo se, pa se noben ni hotel premakniti, tako da smo potem še pet minut malo klobasali, potem pa sploh ne vem kako je prišlo do tega, da se je šlo domov. Evo, zdej pa samo še Pehta in film!
+9
